V prvih decembrskih dneh je izrazita odjuga z visokimi temperaturami, dežjem in zmernim jugozahodnim vetrom odnesla skorajda vseh 70cm snežne odeje, kolikor je bila debela še 5.decembra. Odjuga je bolj kot kdajkoli prej pokazala na (ne)ustreznost določene lokacije za meritve višine snežne odeje. V soboto 11.decembra je bilo pri meteorološki postaji Zaplana izmerjeno še 17cm snega, zasnežene pa so bile celo bližnje prisojne lege v ozadju fotografije.

Pri sedanjem čebelnjaku, kjer so se v preteklosti izvajale meritve snežne odeje, niso bila kopna le prisojna pobočja, temveč tudi nekatere ravne, če ne celo rahlo osojne površine. Zaradi odprtosti tega območja je tu vetrovnost precej večja, vzhodni veter sneg odnaša v bližnjo kraško vrtačo, močnejši jugozahodni veter pa sneg precej bolj učinkovito tali, kot v bolj zatišnih zaselkih Zaplane v bližnji okolici. Na območju nekdanjih meritev snežne odeje se je jugozahodni veter okrepil tudi s posekom bližnje mejice.

Kako pomemben dejavnik pri taljenju snega je imel veter, kažejo snežne krpe za osamljenim grmovjem sredi sicer velikih kopnih površin. Izrazito prisojna pobočja nad mraziščem Dolinca so bila še vedno zasnežena. Po pobočjih mrazišča je deževnica ustvarila snežne kanale. Padavinska voda se je sprva zbirala v manjših, proti dnu mrazišča pa v vse večjih kanalih.

V nekaterih mraziščih so bile v nedeljo 13.decembra razmere še povsem zimske. Ob odjugi je pri temperaturi malo nad lediščem na debelo snežno odejo padla velika količina dežja, v nadaljevanju je snežna odeja pomrznila, z drevesnih krošenj kapljajoča voda pa je ob stiku s tlemi zmrznila v led. Nastal je pravi snežni beton, debel okoli 40cm. Snežna odeja v taki obliki, ki jo je bilo težko izmeriti celo z lavinsko sondo, bi vsaj v mraziščih zlahka preživela marsikatero močno odjugo v prihodnosti.