Obilnemu novembrskemu sneženju je v prvih decembrskih dneh sledila ena od najbolj izrazitih zimskih odjug v zadnjih nekaj letih. Lahko bi rekli, da se je vreme hitro obrnilo, pri tem pa z zadnjo platjo podrlo vse tisto, kar je prej lepo sestavilo.  28.novembra je bilo na meteorološki postaji Zaplana izmerjeno 60cm snega, po krajši otoplitvi in prekinitvi padavin pa je sledilo novo sneženje. V soboto 4.decembra je bilo v popoldanskem času izmerjeno 71cm snega, nekaj ur pred meritvami pa je bilo zagotovo snega še nekoliko več. Ob prisotnosti tako debele snežne odeje je nato prišlo do zelo izrazite odjuge.

Zaradi kombinacije visokih temperatur, obilnega dežja, zmernega jugozahodnega vetra in visoke vlažnosti zraka se je snežna odeja talila zelo hitro. Snežna odeja pred tem tudi ni izraziteje pomrznila in tako se je še težje upirala otoplitvam. Čeprav ni šlo za klasičen snegožer, kakor v nekaterih alpskih pokrajinah imenujejo topel fenski veter, pa je sneg dobesedno požiralo. Na meteorološki postaji Katarina nad Ljubljano (660m) v Polhograjskem hribovju je bilo v ponedeljek 6.decembra izmerjeno še 53cm snega, dva dni kasneje pa je sneg že skopnel. Gre sicer za izjemen primer,  saj leži omenjena meteorološka postaja v prisojni legi, precej izpostavljeni jugozahodnim vetrovom. Na Zaplani se je  zgodil podoben primer, saj so bila 9.decembra prisojna pobočja nad naseljem Prezid že povsem kopna. Hkrati so bile preostale prisoje na območju naselij ali gozda še vedno zasnežene, na območju meteorološke postaje Zaplana pa je bilo na ravni in travnati podlagi izmerjeno 20cm snega. Na območju naselij, sploh pa med drevjem, so povprečne hitrosti vetra bistveno nižje, kot na odprtih legah, opisano dejstvo pa je med zadnjo odjugo igralo pomembno vlogo. 

V višjih legah je bila odjuga precej izrazitejša kot v nižjih, zatišnih legah. V dneh odjuge je bilo na Zaplani redno za okoli 5°C topleje kot v Ljubljani in tako se je samo v času odjuge razlika v višini snežne odeje med Zaplano in Ljubljano zmanjšala za dobrih 20cm. V nižjih legah se je namreč zadrževala tanka plast hladnega zraka. Sneg se tam ni talil počasneje samo zaradi nižjih temperatur, temveč je bilo na teh območjih tudi manj vetra, nenazadnje pa tudi manj padavin. V zahodni Sloveniji je namreč močneje deževalo in v času odjuge je na Zaplani padlo 70mm dežja. Temperaturne razmere so se spreminjale že na majhne razdalje in s tem tudi snežne razmere. Nekatere zatišne kraje je topel veter dosegel le za krajši čas, ob tem se je temperatura izrazito dvignila, ob pojemajočem vetru pa ponovno hitro spustila. Podobno se je dogajalo tudi v okolici Logatca, na meteorološki postaji Petkovec, kjer je ob pojemajočem vetru meteorološko postajo zajel hladen zrak in tako je temperatura v odvisnosti od vetra nihala za 3°C, v skrajnih primerih pa tudi za 5°C. Pojav opisanih ohladitev, čeprav v bistveno milejši obliki, je bil zabeležen tudi na meteorološki postaji Zaplana, kjer pa se je temperatura ravno obratno, kot na Petkovcu, nižala v času močnejšega vetra. Na Zaplani se je temperatura najbolj dvignila 8.decembra, vse do 9,9°C. Meteorološke postaje drugod na Notranjskem so beležile še višje temperature. V Postojni se je tako ogrelo celo do 13°C. Nasprotno sta samodejni meteorološki postaji v Idriji in v Borštu pri Gorenji vasi beležili za vsaj 5°C nižje temperature od tistih na Zaplani.

Viri podatkov:

– zasebna meteoroloÅ¡ka postaja Petkovec

– vremenski portal ARSO-meteo.si

– OGIMET