Kljub topli prvi tretjini meseca je bil februar 2011 v osrednji Sloveniji povprečno hladen glede na dolgoletno februarsko povprečje v obdobju 1961-1990. Temperaturno povprečje se je znižalo ob koncu meseca, v daljšem obdobju hladnega vremena, ko so se ob prisotnosti tanke snežne odeje pričeli pojavljati ledeni dnevi in nočne temperature pod -10 °C. Povprečna  februarska temperatura na Zaplani je bila  -0,5 °C, povprečna najnižja  -3,4 °C in povprečna najvišja  3,3 °C. Najnižja temperatura je bila  -11,3 °C (25. februarja), najvišja pa  17,0 °C (6. februarja). Od pričetka stalnih meritev na Zaplani je bil hladnejši le februar 2006, 6. februarja pa je bila na Zaplani izenačena najvišja doslej izmerjena februarska temperatura.  Zabeleženih je bilo 26 hladnih dni z minimalno dnevno temperaturo pod 0 °C in 9 ledenih dni, v katerih je temperatura ves dan ostala pod lediščem. Torej se temperatura le v dveh dneh v februarju ni spustila pod ledišče, ledenih dni pa bi bilo lahko bistveno več, kot je mogoče sklepati zgolj na podlagi statistike, saj se je najvišja dnevna temperatura v nekaj dneh le za krajši čas komajda dvignila nad ledišče. Podobno kot mesec januar je tudi februar izstopal po majhni količini padavin. Padlo je 41,7 mm padavin, kar je le polovica dolgoletnega povprečja februarskih padavin na bližnji meteorološki postaji Rovte. Od začetka decembra 2010 še ni bilo konkretnejšega sneženja in podobno kot v januarju je bila tudi v februarju snežna odeja tanka, prav tako tal ni pokrivala cel mesec in je skopnela po 8. februarju. Do 20 cm mokrega snega je padlo v noči na 17. februar. V kombinaciji s tankim žledom, ki je nastal 13. in 16. februarja, je bilo poškodovanega tudi nekaj drevja. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 23. februarja, ko je pihal okrepljen vzhodni veter, zaradi zaledenitev merilnika hitrosti vetra pa v nekaj dneh meritve hitrosti vetra niso bile mogoče. Na mesečni ravni je bila daleč najbolj pogosta vzhodna smer vetra, kar sovpada z dejstvom, da so bili naši kraji večji del meseca pod vplivom hladnih zračnih tokov iznad celinske Evrope, Zaplana pa pod vplivom jezera hladnega zraka v bližnji Ljubljanski kotlini.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani februarja 2011.

ÄŒez dan je temperatura na Spodnji Zaplani vztrajala pod lediščem, izmenjevala pa so se obdobja rosenja, rahlega dežja in zmrznjenega dežja. Žledu ni bilo lahko opaziti, saj je bilo padavin malo, prav tako je žled nastajal le na izpostavljenih legah. Prvi znak žleda so bile “podaljÅ¡ane” vodne kapljice na drevju v obliki ledenih sveč, kasneje pa je bila nekaj mm debela ledena plast opazna na večini izpostavljenih predmetov. Zaradi daljÅ¡ega toplejÅ¡ega obdobja so bila tla pretopla, da bi nastajala poledica. Tudi na masivnejÅ¡ih predmetih z večjo toplotno kapaciteto žled ni nastajal in tako termometrski zaklon v mrazišču Dolinca ni bil vkovan v led, prav tako je kot običajno deloval merilec dežja na meteoroloÅ¡ki postaji Zaplana.

Zmrzovanje kapljajoče deževnice.

Žled je bil lokalnega značaja, saj je bila na okoliških meteoroloških postajah, denimo na Vrhniki, Petkovcu in v Logatcu temperatura pozitivna. Na Spodnji Zaplani se je temperatura gibala med -0,3 in 0,0 °C, pihal pa je rahel vzhodni veter, ki je povzročal pobočno meglo. Na podlagi radiosondaže iz meteorološke postaje Ljubljana-Bežigrad so bile v jutranjem času negativne temperature v pasu med 600 in 1000 m nadmorske višine, višje pa se je z zahoda razširil okoli 400 m debel klin toplejšega zraka. Dež je  na Zaplani prešel v sneg v večernem času. V sredo 16. februarja se je na Zaplani pojavil še debelejši žled, v obeh primerih pa se žled v Logatcu ni pojavil.

Žled na drevesni vejici.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– vremenski portal ARSO-meteo.si

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 23. januarja do 12. februarja, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura  -15,8 °C izmerjena 23. januarja zvečer. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v isti noči ohladilo do -8,8 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 24. decembra zvečer (-15,6 °C), 4. februarja (-14,3 °C) in 10. februarja (-10,7 °C). Najvišja temperatura 17,2 °C je bila v mrazišču ob zahodnem vetru izmerjena 7. februarja, istega dne pa je bilo na meteorološki postaji nad mraziščem 16,9 °C.

V obdobju od 5. do 8. februarja je prevladovalo toplo in zelo suho vreme, v takšnih razmerah pa se mrazišča po temperaturah najbolj razlikujejo glede na bližnjo okolico. Zabeleženih je bilo nekaj zanimivih, ne pa tudi rekordnih temperaturnih vrednosti. 6. februarja se je v mrazišču Dolinca zaradi sence pričelo ohlajati ob 13.00 uri, ob 17.35 je bilo na meteorološki postaji Zaplana še 13,4 °C, v mrazišču pa že -1,2 °C. V noči na 8. februar, ko je bila izmerjena najnižja nočna relativna vlažnost je temperaturna razlika med mraziščem in meteorološko postajo Zaplana več ur skupaj znašala 13 K. Kljub suhi zračni masi večerno ohlajanje v mrazišču ni bilo posebej izrazito, poleg tega se ni pojavilo znotraj najtoplejšega in suhega februarskega obdobja. 24. januarja zvečer se je temperatura v mrazišču zniževala po stopnji 6 °C/h, kar je veliko manj od ohladitev novembra 2006 (-12,4 °C/h), ko na tleh zanimivo ni bilo snežne odeje. Ravno ostanki stare snežne odeje v Dolinci so bili v zadnjih dneh predvidoma glavni vzrok, da v mrazišču ni bilo zabeležnih ekstremnih dnevnih temperaturnih amplitud ter izrazitih večernih ohladitev. Snežna odeja namreč vpliva na vlažnostne razmere v mrazišču.

Tipični potek temperature v nizu suhih noči, ko je temperatura v mraziščih izrazito padla v večernem času, nato pa do jutra bolj ali manj stagnirala.

Najnižje nočne temperature se pojavljajo v plitvejših in s travo poraslih mraziščih, kjer pa v času meritev še nikoli ni bilo za več kot 15 °C hladneje, kot na meteorološki postaji Zaplana. Ta primat vsaj na območju Zaplane pripada zaprtim in poraščenim mraziščem.  V primeru, da nizkim jutranjim temperaturam ob šibkem vetru sledi izrazito dnevno ogrevanje, v takšnih mraziščih obleži plast hladnega zraka, temperaturno razliko pa lahko še okrepi snežna odeja, ki je prisotna v mraziščih, ne pa tudi na meteorološki postaji Zaplana. Do opisane kombinacije vremenskih razmer je prišlo 7. februarja okoli 13.00 ure, ko je bilo na postaji Zaplana in v mrazišču Dolinca 16,7 °C, v zatišnem mrazišču Globoka dolina pri Jezercu pa kar -1,6 °C. Takšne temperaturne razlike med mrazišči Zaplane in njihovo okolico še niso bile izmerjene.

Visokim januarskim temperaturam so sledile rekordno visoke temperature za prvo dekado februarja. Območje visokega zračnega pritiska se je raztezalo nad osrednjim Sredozemljem, v višinah so pihali severozahodni, nižje pa šibki jugozahodni vetrovi, ki so dovajali toplo in suho zračno maso. V nižjih legah so bile velike dnevne temperaturne amplitude, mrzlim jutrom so sledili topli popoldnevi, v višjih legah nad temperaturno inverzijo pa so bile tople tudi noči.

Jutro 6. februarja je bilo na Spodnji Zaplani hladno s temperaturo -2,7 °C, čez dan pa se je ob šibkem zahodniku ogrelo do 17,0 °C, kolikor je bilo na Zaplani izmerjeno tudi ob koncu februarja 2008. Rekordno visoka temperatura za prvo dekado februarja je bila zabeležena na samodejni meteorološki postaji Boršt pri Gorenji vasi (21,1 °C), izjemno topla noč pa je bila zabeležna na meteorološki postaji Lisca (943 m) v Posavskem hribovju, kjer so se nočne temperature gibale okoli 12 °C. V splošnem je bilo hladneje po neprevetrnih nižinah. V večernem času se je na Spodnji Zaplani z razliko od višjeležečih krajev izrazito hladilo, še za dodatnih 5 °C hladneje pa je bilo na bližnjih zasebnih meteoroloških postajah Petkovec in Logatec. Na podlagi omenjenih večernih temperaturnih razlik se v mrazišču Dolinca zaradi zelo suhega zraka pričakujejo izjemne temperaturne amplitude in izrazite večerne ohladitve. Z izjemo prisojnih pobočij je mrazišče Dolinca pokrivala snežna odeja.

Pogled na Zaplano in mrč v Ljubljanski kotlini z Javornika (1240 m) nad Črnim Vrhom nad Idrijo. Fotografirano 6. februarja v času najvišjih temperatur.

V noči na 7. februar se je ponovno pojavila izrazita temperaturna inverzija. Na Spodnji Zaplani je bila temperatura ob 8:00 zjutraj -1 °C, na zasebni meteorološki postaji Šentjošt nad Horjulom (642 m) pa 12 °C. Zahodni veter se je nekoliko okrepil in na Zaplani je bila najvišja dnevna temperatura za desetinko stopinje Celzija nižja kot dan pred tem. Da bodo podatki iz mrazišč za opisano toplo obdobje zelo zanimivi, kažejo tudi terenske meritve temperature v mrazišču Globoka dolina v bližini meteorološke postaje Zaplana. V času, ko je bilo na meteorološki postaji 17 °C, na tleh pa so bile le še snežne krpe, je bila v tem zatišnem in senčnem mrazišču temperatura -1,6 °C, snežna odeja pa je bila debela še 40 cm. Takšne temperaturne razlike med mrazišči Zaplane in njihovo okolico še niso bile izmerjene.

Spodnja Zaplana je bila vse dni v območju temperaturne inverzije, nad njo je segala samo v noči na 8. februar. Ob 7:00 zjutraj je bilo 4 °C, v večini krajev pa je temperatura padla globoko pod ledišče. Istočasno je bilo na bližnjem Petkovcu -2 °C,  v Logatcu skoraj -4 °C, v Postojni pa celo -7 °C. Na meteorološki postaji Zaplana je bila zabeležna najbolj suha noč od pričetka meritev,  saj je bila najvišja relativna vlažnost ponoči le 37 %.

Viri podatkov:

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– vremenski portal ARSO-meteo.si

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 25. decembra do 23. januarja, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -19,9 °C izmerjena 28. decembra sredi noči. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v isti noči ohladilo do -11,1 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 27. decembra dopoldne  (-18,2 °C) ter 30. decembra zjutraj in zvečer (-17,6 °C). Pogoste so bile noči z izrazitim padcem temperature v večernih urah in nadaljnim ogrevanjem do jutranjih ur. Mrazišče je bilo večji del merilnega obdobja zasneženo, zaradi majhnih količin novozapadlega snega pa je sneg na prisojnih pobočjih praviloma skopnel kmalu po snežnih padavinah. Najvišja temperatura 12,8 °C je bila v mrazišču ob zahodnem vetru izmerjena 17. januarja, istega dne  pa je bilo na meteorološki postaji nad mraziščem 14,3 °C. Tolikšna razlika pri najvišji dnevni temperaturi je za zimski čas običajna, saj je mrazišče v primerjavi z zgornjo meteorološko postajo dlje časa v senci, hladna tla pa še dodatno zavirajo ogrevanje zraka.

18. decembra 2010 je bila v mrazišču Dvojček z laboratorijskim termometrom izmerjena za 4 °C nižja temperatura kot v sosednjem mrazišču Dolinca. Omenjena temperaturna razlika je bila povod, da je bilo v zadnjem merilnem nizu izvedenih nekaj meritev temperatur z omenjenim laboratorijskim termometrom. Ta je v nasprotju s stalnim termometrom v mrazišču Dolinca zelo primeren za terenske meritve, ugotovitve pa kažejo, da med obema termometroma obstajajo določene razlike, ki na podlagi spodnjega grafa izhajajo predvsem iz različne odzivnosti obeh termometrov. Laboratorijski termometer je bolj odziven od stalnega termometra in zato v času hitrega ohlajanja kaže tudi do 3 °C nižjo temperaturo. Ko se temperatura ustali, to je največkrat v drugi polovici noči, so razlike med termometroma manjše. Večja odzivnost laboratorijskega termometra pride do izraza tudi v času ogrevanja, ko lahko kaže celo višjo temperaturo od stalnega termometra. Laboratorijski termometer se odziva na vsak piš, medtem ko ima stalni termometer znotraj plastičnega ohišja večjo toplotno kapaciteto in se s tem počasneje odziva.

Potek temperature na meteorološki postaji Zaplana in v mrazišču Dolinca.

Območje visokega zračnega pritiska se je iznad Sredozemlja razširilo nad naše kraje, pri tem je v višinah dotekal zelo topel zrak. Temperature v nižinah so bile odvisne predvsem od zadrževanja hladnejšega in bolj vlažnega zraka pri tleh. Visoke januarske temperature se največkrat ne pojavijo v vseh krajih hkrati, saj na območjih bližje morju močnejše ogrevanje pogosto preprečuje megla iznad Tržaškega zaliva, nižine v notranjosti Slovenije pa tudi čez dan pokriva tanka temperaturna inverzija s hladnejšim zrakom.

Otoplitev 14. januarja je razen Primorske zajela večji del Slovenije. Dnevne temperature so bile glede na nadmorsko višino še najnižje ob morju. V Portorožu se je zaradi oblačnosti ogrelo do 10,1 °C, nižje temperature so se poznale tudi še na Krasu, že v Postojni, na Katarini nad Ljubljano in v Ljubljani pa se je ogrelo na okoli 12 °C. V gorah se je na višini 1500 m ogrelo preko 10 °C, kar pa zaradi odsotnosti temperaturne inverzije v gorah ni nič izjemnega. Na Zaplani se je ob šibkem jugozahodniku ogrelo do 12,1 °C, realno pa je bila temperatura za okoli pol stopinje Celzija višja, saj meteorološko hišico v tem letnem času in na trenutni lokaciji zgodaj popoldne doseže senca. Podatki iz zasebne meteorološke postaje v Logatcu kažejo, da je bil tam dnevni temperaturni višek dosežen le malo kasneje kot na Zaplani. V Logatcu se je ogrelo na 13,6 °C in na Petkovcu pri Zaplani do 14,2 °C.

Svoj višek so temperature dosegle 17. januarja, ki je bil v meteorološkem smislu izjemno zanimiv dan. Ob zahodnem vetru so bile ponoči v višjih legah visoke temperature, zaradi temperaturne inverzije pa je bilo hladneje v nižjih legah. Med kraji je prišlo do velikih temperaturnih razlik, saj je bilo na Spodnji Zaplani -0,6 °C, v krajih nad 600 m nadmorske višine pa so se temperature gibale okoli 7 °C. Čez dan se je izrazito ogrelo in na Zaplani je bila izmerjena najvišja januarska temperatura od pričetka meritev jeseni 2002. Ogrelo se je do 14,3 °C, na zasebnih meteoroloških postajah Logatec in na Petkovcu pri Zaplani pa na 14,9 °C oz. 15,3 °C. Z razliko od 14. januarja so bile na omenjenih treh postajah najvišje temperature izmerjene skoraj sočasno. Na Katarini nad Ljubljano so izmerili 14,0 °C, v Postojni 14,8 °C. Meteorološke razmere so bile precej drugačne kot tri dni pred tem. Visoke temperature so bile omejene na vmesni pas med Primorsko in Ljubljansko kotlino. V Portorožu se je zaradi nizke oblačnosti ogrelo le do 4 °C, v Ljubljani pa zaradi tanke plasti hladnega zraka pri tleh do 7,1 °C. Hladna in zatišna kotlinska lega je prišla do izraza tudi na zasebni vremenski postaji Vrhnika (6,5 °C) in na samodejni vremenski postaji v Idriji (7 °C), medtem ko je bilo že v bližnjem Borštu pri Gorenji vasi 15 °C.

V zadnjih zimah ob najhujšem mrazu temperature precej zaostajajo za rekordno najnižjimi temperaturami, povsem drugače pa je z najvišjimi temperaturami. Te so se v nekaj zadnjih zimah že večkrat povzpele preko 12 °C in se glede na podatke iz preteklosti približale najvišjim izmerjenim. Primeri januarskih otoplitev se med seboj precej razlikujejo, saj visoke temperature včasih zajamejo le posamezne dele Slovenije. Od pričetka meritev jeseni 2002 se je na Zaplani v januarju močno ogrelo še 12. januarja 2007. Temperatura se je povzpela do 12,8 °C,  vendar bi se lahko takrat ogrelo še bistveno bolj, če pri tleh ne bi pihal vzhodni veter, ki je na Zaplano dovajal hladnejši zrak iznad Ljubljanske kotline.  Na bližnjem Petkovcu se je v zatišju vzhodnega vetra ogrelo do 15,4 °C. Zaradi severozahodnega fena se je najbolj ogrelo v delu Ljubljanske kotline pod Karavankami in v Ljubljani je bila izmerjena doslej najvišja januarska temperatura 15,8 °C, na Primorskem pa zaradi oblačnosti ni bilo posebno visokih temperatur. 20. januarja 2008 je bilo na Zaplani izmerjeno 12,6 °C, še najtopleje pa je bilo zagotovo januarja 2002, ko se meritve temperature zraka na Zaplani sicer še niso izvajale. Ob šibkem jugozahodnem vetru se je najbolj ogrelo na Notranjskem, Primorsko je iznad morja pokrivala megla, nižine osrednje Slovenije pa je pokrivala temperaturna inverzija, ki jo je spremljala radiacijska megla. 29. januarja se je na meteorološki postaji Postojna ogrelo do 14,6 °C, na Katarini nad Ljubljano (660 m) do 16,0 °C in v Novi Vasi na Blokah (720 m) celo do 18,3 °C.

Viri podatkov:

– Državna meteoroloÅ¡ka služba meteo.si

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– Mesečni bilten ARSO, januar 2007 in 2002

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– Ogimet

Na Zaplani je bilo leto 2010 iz vremenskega vidika pestro. Ni bilo vremenskih ujm, ki bi povzročale materialno škodo, kar pa je bilo odvisno predvsem od lokacije, saj ob obilnih septembrskih padavinah v večjem delu Zaplane zaradi kraških kamnin ni bilo zabeležene večje škode, povsem drugače pa je bilo že v bližnji nekraški okolici ali na območjih ob vodotokih. Od pričetka stalnih  meteoroloških meritev na Zaplani v letu 2006 je bilo leto 2010 najbolj hladno in najbolj namočeno leto, zabeleženih pa je bilo še nekaj drugih rekordov. Julija je bila izmerjena tretja najvišja temperatura od pričetka meritev temperatur jeseni 2002, decembra pa so se temperature v posameznih mraziščih spustile pod -25 °C.

V osrednji Sloveniji je bilo leto 2010 za pol stopinje toplejše od dolgoletnega povprečja 1961-1990.  Povprečna letna temperatura na Zaplani je bila 8,2 °C, povprečna najnižja 4,7 °C in povprečna najvišja 12,4 °C. Najnižja temperatura je bila -15,3 °C (19. december), najvišja 34,0 °C (15. julij). V meteorološki hišici na dva metra višine je temperatura jeseni prvič padla pod ledišče 22. oktobra, spomladi pa zadnjič 8. aprila. Prva jesenka negativna temperatura se je pojavila kasneje kot običajno, obdobje spomladanskih zmrzali pa se je končalo nekoliko prezgodaj. Glede na temperaturne izmerke v meteorološki hišici so se morale zmrzali pri tleh spomladi pojavljati še precej bolj pozno (19. maj), jeseni pa bolj zgodaj (9. oktober).  Glede na minula leta je bilo zabeleženih več ledenih in hladnih dni ter najmanj toplih dni.

Število izbranih meteoroloških dni leta 2010 v primerjavi z leti v preteklosti.

Od pričetka meritev padavin na Zaplani je bilo leto 2010 daleč najbolj namočeno. Padlo je 2220,1 mm padavin, kar je 20 % nad dolgoletnim povprečjem na meteorološki postaji v Rovtah. Z naskokom je bilo preseženo doslej najbolj namočeno leto 2008 (1793 mm). Znotraj nadpovprečno mokrega leta je izstopal zlasti mesec september, ki je prevzel primat daleč najbolj namočenega meseca na Zaplani od pričetka meritev padavin. Omembe vredni vremenski dogodki so še nevihta z močnejšim vetrom 6. julija, nenavadno dolgotrajna megla 14. avgusta, nizke dnevne temperature 30. avgusta in visoka snežna odeja ob koncu novembra. Razlike v povprečnih temperaturah in letni višini padavin med meteorološko postajo Zaplana in bližnjim Petkovcem so bile v minulih nekaj letih majhne, saj je bila Zaplana za desetinko stopinje hladnejša, na Petkovcu pa je zaradi bolj zahodne lege padlo nekaj mm več padavin. Na Petkovcu so letno povprečje vedno nižale nočne temperature, ki so zaradi manjše vetrovnosti nižje od tistih na Zaplani. V letu 2010 je bilo vreme pogosto tako oblačno in dinamično, da je na Petkovcu redko prihajalo do nastanka temperaturnih inverzij. Tako je bilo v letu 2010 na Petkovcu za 0,4 °C topleje kot na Zaplani, padlo pa je 24 mm več padavin, kar je odraz pogostih jugozahodnih vremenskih situacij, ob katerih količina padavin upada iz zahoda proti vzhodu v smeri Zaplane.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v letu 2010.

Viri podatkov:

– zasebna meteoroloÅ¡ka postaja Petkovec

December 2010 je bil v osrednji Sloveniji za slabo stopinjo hladnejši od dolgoletnega povprečja 1961-1990, na območju višje Zaplane pa so bili temperaturni odkloni nekoliko manjši zaradi dolgotrajnejših odjug, med katerimi so bile temperature na Zaplani višje od tistih v neprevetrenih nižinah. Kljub temu je bil to najhladnejši december od pričetka meteoroloških meritev na Zaplani. Povprečna mesečna temperatura je bila -1,7°C, povprečna najnižja -4,8°C in povprečna najvišja 1,3°C. Najnižja temperatura je bila -15,3°C (19.decembra), najvišja pa 9,9°C (8.decembra). Zabeleženih je bilo štiriindvajset hladnih dni z minimalno dnevno temperaturo pod 0°C, petnajst ledenih dni, v katerih je temperatura ves dan ostala pod lediščem in sedem mrzlih dni z minimalno temperaturo vsaj -10°C. Letošnji december je izstopal predvsem po večjem številu mrzlih dni. V bližnjem mrazišču Dolinca je bila izmerjena druga najnižja temperatura od pričetka meritev v omenjenem mrazišču, 19.decembra ponoči se je namreč ohladilo na -27,3°C. Padlo je 250,2mm padavin, kar je za tretjino več  od dolgoletnega povprečja decembrskih padavin na Rovtah. Največ snega je bilo izmerjeno 4.decembra popoldne, 71cm. Snežna odeja je tla pokrivala neprekinjeno že od konca novembra, vendar bi zadnji praznični teden v decembru, tako rekoč sredi zime, kaj kmalu minil brez snežne odeje. Kako nestalne so v zadnjih nekaj letih zime je v manj kot mesecu dni že drugič pokazala močna odjuga, ob kasnejšem obratu v sneg pa marsikje ni bilo dovolj snežnih padavin in tako so prazniki ponekod minili brez snežne odeje. Na Zaplani je na sam Božič dež vendarle prešel v sneg, tanka snežna odeja pa se je nato obdržala do konca meseca. Odjuga je manj prizadela bolj zaprta mrazišča, kjer je bila snežna odeja ob koncu decembra debela še 40cm. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 26.decembra, močnejši sunki vetra pa niso bili zabeleženi. Najbolj izražena je bila vzhodna smer vetra, zaradi dveh dolgotrajnejših odjug pa je bil precej pogost tudi zahodni veter.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani decembra 2010.

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 21. novembra do 24. decembra, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -27,3 °C izmerjena 19. decembra. Istega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo do -15,3 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 14. decembra sredi noči (-21,0°C), 17.decembra (-20,6°C) in 4. decembra zvečer  (-19,0°C). Najvišja temperatura 8,7 °C je bila v mrazišču ob jugozahodnem vetru in dežju izmerjena 7. decembra zvečer. V isti noči je bilo na meteorološki postaji nad mraziščem izmerjeno 9,5 °C.

Potek temperature v noči na 19. december.

Temperatura -27,3 °C je druga najnižja izmerjena temperatura v mrazišču Dolinca. Vendar se v mrazišču meritve zaradi tehnične okvare niso izvajale v delu februarja in marca 2005, ko so bile temperature najnižje v zadnjih nekaj letih. V primerjavi z 20.decembrom 2009 so bile tokrat temperature na meteoroloških postajah v okolici Logatca višje za 2,5 °C, v mrazišču Dolinca pa za 3,5 °C. Kot je razvidno iz grafa je ohlajanje v mrazišču ovirala oblačnost, povsem pa ga je zavrla ob 4.30 zjutraj. Tako se je v mrazišču ohlajalo vsaj tri ure krajši čas, kot bi se ob ugodnejših vremenskih pogojih brez pooblačitev.

18. decembra ob 21.00 uri je bilo na podlagi marÅ¡rutnih meritev temperatur v sosednjem mrazišču Dvojček kar -25 °C. Istočasno je bilo v Dolinci “samo” -20,7°C. V mrazišču Dvojček je bila temperatura izmerjena z bolj odzivnim laboratorijskim termometrom, ki pogosto izmeri nekoliko nižjo temperaturo od tiste, ki jo pokaže v plastičnem ohiÅ¡ju zaščiten termometer v mrazišču Dolinca. V decembru 2005 je bila v mrazišču Dolinca pri -23 °C ugotovljena določena temperaturna razlika med obema termometroma, takrat je znaÅ¡ala dobro stopinjo. 18. decembra izvedene marÅ¡rutne meritve torej potrjujejo, da je temperaturna razlika med obema mraziščema znaÅ¡ala okoli 3 °C. Mrazišče Dvojček je bolj odprto mrazišče in ima večji faktor vidnega neba. Ta nam pove, koliko neba posamezno mrazišče “vidi”. Mrazišča  z večjim faktorjem vidnega neba se lahko močneje ohladijo, po drugi strani pa so zaradi plitvosti bolj izpostavljena vetru. Ravno zaradi večjega zatiÅ¡ja je mrazišče Dolinca v poprečju verjetno hladnejÅ¡e od mrazišča Dvojček, ob zares dobrih vremenskih pogojih za nočne ohladitve pa temperature padejo nižje v bolj plitvem mrazišču Dvojček. Pomembna je predvsem snežna odeja. Brez snežne odeje je mrazišče Dvojček toplejÅ¡e od Dolince, saj je prvi redno koÅ¡en, Dolinca pa ne in kjer je  v poletju visoka trava, v hladni polovici leta pa debela plast suhe trave. Od tod izhajajo tudi večje razlike v temperaturi tal. Te so precej nižje v Dolinci, kar vpliva tudi na temperature zraka. Ko plitve sklede, kot je mrazišče Dvojček, prekrije sneg, pa se v njih bolj ohladi kot v ostalih, bolj zaprtih mraziščih.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj