Visokim januarskim temperaturam so sledile rekordno visoke temperature za prvo dekado februarja. Območje visokega zračnega pritiska se je raztezalo nad osrednjim Sredozemljem, v višinah so pihali severozahodni, nižje pa šibki jugozahodni vetrovi, ki so dovajali toplo in suho zračno maso. V nižjih legah so bile velike dnevne temperaturne amplitude, mrzlim jutrom so sledili topli popoldnevi, v višjih legah nad temperaturno inverzijo pa so bile tople tudi noči.

Jutro 6. februarja je bilo na Spodnji Zaplani hladno s temperaturo -2,7 °C, čez dan pa se je ob šibkem zahodniku ogrelo do 17,0 °C, kolikor je bilo na Zaplani izmerjeno tudi ob koncu februarja 2008. Rekordno visoka temperatura za prvo dekado februarja je bila zabeležena na samodejni meteorološki postaji Boršt pri Gorenji vasi (21,1 °C), izjemno topla noč pa je bila zabeležna na meteorološki postaji Lisca (943 m) v Posavskem hribovju, kjer so se nočne temperature gibale okoli 12 °C. V splošnem je bilo hladneje po neprevetrnih nižinah. V večernem času se je na Spodnji Zaplani z razliko od višjeležečih krajev izrazito hladilo, še za dodatnih 5 °C hladneje pa je bilo na bližnjih zasebnih meteoroloških postajah Petkovec in Logatec. Na podlagi omenjenih večernih temperaturnih razlik se v mrazišču Dolinca zaradi zelo suhega zraka pričakujejo izjemne temperaturne amplitude in izrazite večerne ohladitve. Z izjemo prisojnih pobočij je mrazišče Dolinca pokrivala snežna odeja.

Pogled na Zaplano in mrč v Ljubljanski kotlini z Javornika (1240 m) nad Črnim Vrhom nad Idrijo. Fotografirano 6. februarja v času najvišjih temperatur.

V noči na 7. februar se je ponovno pojavila izrazita temperaturna inverzija. Na Spodnji Zaplani je bila temperatura ob 8:00 zjutraj -1 °C, na zasebni meteorološki postaji Šentjošt nad Horjulom (642 m) pa 12 °C. Zahodni veter se je nekoliko okrepil in na Zaplani je bila najvišja dnevna temperatura za desetinko stopinje Celzija nižja kot dan pred tem. Da bodo podatki iz mrazišč za opisano toplo obdobje zelo zanimivi, kažejo tudi terenske meritve temperature v mrazišču Globoka dolina v bližini meteorološke postaje Zaplana. V času, ko je bilo na meteorološki postaji 17 °C, na tleh pa so bile le še snežne krpe, je bila v tem zatišnem in senčnem mrazišču temperatura -1,6 °C, snežna odeja pa je bila debela še 40 cm. Takšne temperaturne razlike med mrazišči Zaplane in njihovo okolico še niso bile izmerjene.

Spodnja Zaplana je bila vse dni v območju temperaturne inverzije, nad njo je segala samo v noči na 8. februar. Ob 7:00 zjutraj je bilo 4 °C, v večini krajev pa je temperatura padla globoko pod ledišče. Istočasno je bilo na bližnjem Petkovcu -2 °C,  v Logatcu skoraj -4 °C, v Postojni pa celo -7 °C. Na meteorološki postaji Zaplana je bila zabeležna najbolj suha noč od pričetka meritev,  saj je bila najvišja relativna vlažnost ponoči le 37 %.

Viri podatkov:

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– vremenski portal ARSO-meteo.si

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 25. decembra do 23. januarja, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -19,9 °C izmerjena 28. decembra sredi noči. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v isti noči ohladilo do -11,1 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 27. decembra dopoldne  (-18,2 °C) ter 30. decembra zjutraj in zvečer (-17,6 °C). Pogoste so bile noči z izrazitim padcem temperature v večernih urah in nadaljnim ogrevanjem do jutranjih ur. Mrazišče je bilo večji del merilnega obdobja zasneženo, zaradi majhnih količin novozapadlega snega pa je sneg na prisojnih pobočjih praviloma skopnel kmalu po snežnih padavinah. Najvišja temperatura 12,8 °C je bila v mrazišču ob zahodnem vetru izmerjena 17. januarja, istega dne  pa je bilo na meteorološki postaji nad mraziščem 14,3 °C. Tolikšna razlika pri najvišji dnevni temperaturi je za zimski čas običajna, saj je mrazišče v primerjavi z zgornjo meteorološko postajo dlje časa v senci, hladna tla pa še dodatno zavirajo ogrevanje zraka.

18. decembra 2010 je bila v mrazišču Dvojček z laboratorijskim termometrom izmerjena za 4 °C nižja temperatura kot v sosednjem mrazišču Dolinca. Omenjena temperaturna razlika je bila povod, da je bilo v zadnjem merilnem nizu izvedenih nekaj meritev temperatur z omenjenim laboratorijskim termometrom. Ta je v nasprotju s stalnim termometrom v mrazišču Dolinca zelo primeren za terenske meritve, ugotovitve pa kažejo, da med obema termometroma obstajajo določene razlike, ki na podlagi spodnjega grafa izhajajo predvsem iz različne odzivnosti obeh termometrov. Laboratorijski termometer je bolj odziven od stalnega termometra in zato v času hitrega ohlajanja kaže tudi do 3 °C nižjo temperaturo. Ko se temperatura ustali, to je največkrat v drugi polovici noči, so razlike med termometroma manjše. Večja odzivnost laboratorijskega termometra pride do izraza tudi v času ogrevanja, ko lahko kaže celo višjo temperaturo od stalnega termometra. Laboratorijski termometer se odziva na vsak piš, medtem ko ima stalni termometer znotraj plastičnega ohišja večjo toplotno kapaciteto in se s tem počasneje odziva.

Potek temperature na meteorološki postaji Zaplana in v mrazišču Dolinca.

Območje visokega zračnega pritiska se je iznad Sredozemlja razširilo nad naše kraje, pri tem je v višinah dotekal zelo topel zrak. Temperature v nižinah so bile odvisne predvsem od zadrževanja hladnejšega in bolj vlažnega zraka pri tleh. Visoke januarske temperature se največkrat ne pojavijo v vseh krajih hkrati, saj na območjih bližje morju močnejše ogrevanje pogosto preprečuje megla iznad Tržaškega zaliva, nižine v notranjosti Slovenije pa tudi čez dan pokriva tanka temperaturna inverzija s hladnejšim zrakom.

Otoplitev 14. januarja je razen Primorske zajela večji del Slovenije. Dnevne temperature so bile glede na nadmorsko višino še najnižje ob morju. V Portorožu se je zaradi oblačnosti ogrelo do 10,1 °C, nižje temperature so se poznale tudi še na Krasu, že v Postojni, na Katarini nad Ljubljano in v Ljubljani pa se je ogrelo na okoli 12 °C. V gorah se je na višini 1500 m ogrelo preko 10 °C, kar pa zaradi odsotnosti temperaturne inverzije v gorah ni nič izjemnega. Na Zaplani se je ob šibkem jugozahodniku ogrelo do 12,1 °C, realno pa je bila temperatura za okoli pol stopinje Celzija višja, saj meteorološko hišico v tem letnem času in na trenutni lokaciji zgodaj popoldne doseže senca. Podatki iz zasebne meteorološke postaje v Logatcu kažejo, da je bil tam dnevni temperaturni višek dosežen le malo kasneje kot na Zaplani. V Logatcu se je ogrelo na 13,6 °C in na Petkovcu pri Zaplani do 14,2 °C.

Svoj višek so temperature dosegle 17. januarja, ki je bil v meteorološkem smislu izjemno zanimiv dan. Ob zahodnem vetru so bile ponoči v višjih legah visoke temperature, zaradi temperaturne inverzije pa je bilo hladneje v nižjih legah. Med kraji je prišlo do velikih temperaturnih razlik, saj je bilo na Spodnji Zaplani -0,6 °C, v krajih nad 600 m nadmorske višine pa so se temperature gibale okoli 7 °C. Čez dan se je izrazito ogrelo in na Zaplani je bila izmerjena najvišja januarska temperatura od pričetka meritev jeseni 2002. Ogrelo se je do 14,3 °C, na zasebnih meteoroloških postajah Logatec in na Petkovcu pri Zaplani pa na 14,9 °C oz. 15,3 °C. Z razliko od 14. januarja so bile na omenjenih treh postajah najvišje temperature izmerjene skoraj sočasno. Na Katarini nad Ljubljano so izmerili 14,0 °C, v Postojni 14,8 °C. Meteorološke razmere so bile precej drugačne kot tri dni pred tem. Visoke temperature so bile omejene na vmesni pas med Primorsko in Ljubljansko kotlino. V Portorožu se je zaradi nizke oblačnosti ogrelo le do 4 °C, v Ljubljani pa zaradi tanke plasti hladnega zraka pri tleh do 7,1 °C. Hladna in zatišna kotlinska lega je prišla do izraza tudi na zasebni vremenski postaji Vrhnika (6,5 °C) in na samodejni vremenski postaji v Idriji (7 °C), medtem ko je bilo že v bližnjem Borštu pri Gorenji vasi 15 °C.

V zadnjih zimah ob najhujšem mrazu temperature precej zaostajajo za rekordno najnižjimi temperaturami, povsem drugače pa je z najvišjimi temperaturami. Te so se v nekaj zadnjih zimah že večkrat povzpele preko 12 °C in se glede na podatke iz preteklosti približale najvišjim izmerjenim. Primeri januarskih otoplitev se med seboj precej razlikujejo, saj visoke temperature včasih zajamejo le posamezne dele Slovenije. Od pričetka meritev jeseni 2002 se je na Zaplani v januarju močno ogrelo še 12. januarja 2007. Temperatura se je povzpela do 12,8 °C,  vendar bi se lahko takrat ogrelo še bistveno bolj, če pri tleh ne bi pihal vzhodni veter, ki je na Zaplano dovajal hladnejši zrak iznad Ljubljanske kotline.  Na bližnjem Petkovcu se je v zatišju vzhodnega vetra ogrelo do 15,4 °C. Zaradi severozahodnega fena se je najbolj ogrelo v delu Ljubljanske kotline pod Karavankami in v Ljubljani je bila izmerjena doslej najvišja januarska temperatura 15,8 °C, na Primorskem pa zaradi oblačnosti ni bilo posebno visokih temperatur. 20. januarja 2008 je bilo na Zaplani izmerjeno 12,6 °C, še najtopleje pa je bilo zagotovo januarja 2002, ko se meritve temperature zraka na Zaplani sicer še niso izvajale. Ob šibkem jugozahodnem vetru se je najbolj ogrelo na Notranjskem, Primorsko je iznad morja pokrivala megla, nižine osrednje Slovenije pa je pokrivala temperaturna inverzija, ki jo je spremljala radiacijska megla. 29. januarja se je na meteorološki postaji Postojna ogrelo do 14,6 °C, na Katarini nad Ljubljano (660 m) do 16,0 °C in v Novi Vasi na Blokah (720 m) celo do 18,3 °C.

Viri podatkov:

– Državna meteoroloÅ¡ka služba meteo.si

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– Mesečni bilten ARSO, januar 2007 in 2002

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– Ogimet

Na Zaplani je bilo leto 2010 iz vremenskega vidika pestro. Ni bilo vremenskih ujm, ki bi povzročale materialno škodo, kar pa je bilo odvisno predvsem od lokacije, saj ob obilnih septembrskih padavinah v večjem delu Zaplane zaradi kraških kamnin ni bilo zabeležene večje škode, povsem drugače pa je bilo že v bližnji nekraški okolici ali na območjih ob vodotokih. Od pričetka stalnih  meteoroloških meritev na Zaplani v letu 2006 je bilo leto 2010 najbolj hladno in najbolj namočeno leto, zabeleženih pa je bilo še nekaj drugih rekordov. Julija je bila izmerjena tretja najvišja temperatura od pričetka meritev temperatur jeseni 2002, decembra pa so se temperature v posameznih mraziščih spustile pod -25 °C.

V osrednji Sloveniji je bilo leto 2010 za pol stopinje toplejše od dolgoletnega povprečja 1961-1990.  Povprečna letna temperatura na Zaplani je bila 8,2 °C, povprečna najnižja 4,7 °C in povprečna najvišja 12,4 °C. Najnižja temperatura je bila -15,3 °C (19. december), najvišja 34,0 °C (15. julij). V meteorološki hišici na dva metra višine je temperatura jeseni prvič padla pod ledišče 22. oktobra, spomladi pa zadnjič 8. aprila. Prva jesenka negativna temperatura se je pojavila kasneje kot običajno, obdobje spomladanskih zmrzali pa se je končalo nekoliko prezgodaj. Glede na temperaturne izmerke v meteorološki hišici so se morale zmrzali pri tleh spomladi pojavljati še precej bolj pozno (19. maj), jeseni pa bolj zgodaj (9. oktober).  Glede na minula leta je bilo zabeleženih več ledenih in hladnih dni ter najmanj toplih dni.

Število izbranih meteoroloških dni leta 2010 v primerjavi z leti v preteklosti.

Od pričetka meritev padavin na Zaplani je bilo leto 2010 daleč najbolj namočeno. Padlo je 2220,1 mm padavin, kar je 20 % nad dolgoletnim povprečjem na meteorološki postaji v Rovtah. Z naskokom je bilo preseženo doslej najbolj namočeno leto 2008 (1793 mm). Znotraj nadpovprečno mokrega leta je izstopal zlasti mesec september, ki je prevzel primat daleč najbolj namočenega meseca na Zaplani od pričetka meritev padavin. Omembe vredni vremenski dogodki so še nevihta z močnejšim vetrom 6. julija, nenavadno dolgotrajna megla 14. avgusta, nizke dnevne temperature 30. avgusta in visoka snežna odeja ob koncu novembra. Razlike v povprečnih temperaturah in letni višini padavin med meteorološko postajo Zaplana in bližnjim Petkovcem so bile v minulih nekaj letih majhne, saj je bila Zaplana za desetinko stopinje hladnejša, na Petkovcu pa je zaradi bolj zahodne lege padlo nekaj mm več padavin. Na Petkovcu so letno povprečje vedno nižale nočne temperature, ki so zaradi manjše vetrovnosti nižje od tistih na Zaplani. V letu 2010 je bilo vreme pogosto tako oblačno in dinamično, da je na Petkovcu redko prihajalo do nastanka temperaturnih inverzij. Tako je bilo v letu 2010 na Petkovcu za 0,4 °C topleje kot na Zaplani, padlo pa je 24 mm več padavin, kar je odraz pogostih jugozahodnih vremenskih situacij, ob katerih količina padavin upada iz zahoda proti vzhodu v smeri Zaplane.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v letu 2010.

Viri podatkov:

– zasebna meteoroloÅ¡ka postaja Petkovec

December 2010 je bil v osrednji Sloveniji za slabo stopinjo hladnejši od dolgoletnega povprečja 1961-1990, na območju višje Zaplane pa so bili temperaturni odkloni nekoliko manjši zaradi dolgotrajnejših odjug, med katerimi so bile temperature na Zaplani višje od tistih v neprevetrenih nižinah. Kljub temu je bil to najhladnejši december od pričetka meteoroloških meritev na Zaplani. Povprečna mesečna temperatura je bila -1,7°C, povprečna najnižja -4,8°C in povprečna najvišja 1,3°C. Najnižja temperatura je bila -15,3°C (19.decembra), najvišja pa 9,9°C (8.decembra). Zabeleženih je bilo štiriindvajset hladnih dni z minimalno dnevno temperaturo pod 0°C, petnajst ledenih dni, v katerih je temperatura ves dan ostala pod lediščem in sedem mrzlih dni z minimalno temperaturo vsaj -10°C. Letošnji december je izstopal predvsem po večjem številu mrzlih dni. V bližnjem mrazišču Dolinca je bila izmerjena druga najnižja temperatura od pričetka meritev v omenjenem mrazišču, 19.decembra ponoči se je namreč ohladilo na -27,3°C. Padlo je 250,2mm padavin, kar je za tretjino več  od dolgoletnega povprečja decembrskih padavin na Rovtah. Največ snega je bilo izmerjeno 4.decembra popoldne, 71cm. Snežna odeja je tla pokrivala neprekinjeno že od konca novembra, vendar bi zadnji praznični teden v decembru, tako rekoč sredi zime, kaj kmalu minil brez snežne odeje. Kako nestalne so v zadnjih nekaj letih zime je v manj kot mesecu dni že drugič pokazala močna odjuga, ob kasnejšem obratu v sneg pa marsikje ni bilo dovolj snežnih padavin in tako so prazniki ponekod minili brez snežne odeje. Na Zaplani je na sam Božič dež vendarle prešel v sneg, tanka snežna odeja pa se je nato obdržala do konca meseca. Odjuga je manj prizadela bolj zaprta mrazišča, kjer je bila snežna odeja ob koncu decembra debela še 40cm. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 26.decembra, močnejši sunki vetra pa niso bili zabeleženi. Najbolj izražena je bila vzhodna smer vetra, zaradi dveh dolgotrajnejših odjug pa je bil precej pogost tudi zahodni veter.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani decembra 2010.

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 21. novembra do 24. decembra, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -27,3 °C izmerjena 19. decembra. Istega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo do -15,3 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 14. decembra sredi noči (-21,0°C), 17.decembra (-20,6°C) in 4. decembra zvečer  (-19,0°C). Najvišja temperatura 8,7 °C je bila v mrazišču ob jugozahodnem vetru in dežju izmerjena 7. decembra zvečer. V isti noči je bilo na meteorološki postaji nad mraziščem izmerjeno 9,5 °C.

Potek temperature v noči na 19. december.

Temperatura -27,3 °C je druga najnižja izmerjena temperatura v mrazišču Dolinca. Vendar se v mrazišču meritve zaradi tehnične okvare niso izvajale v delu februarja in marca 2005, ko so bile temperature najnižje v zadnjih nekaj letih. V primerjavi z 20.decembrom 2009 so bile tokrat temperature na meteoroloških postajah v okolici Logatca višje za 2,5 °C, v mrazišču Dolinca pa za 3,5 °C. Kot je razvidno iz grafa je ohlajanje v mrazišču ovirala oblačnost, povsem pa ga je zavrla ob 4.30 zjutraj. Tako se je v mrazišču ohlajalo vsaj tri ure krajši čas, kot bi se ob ugodnejših vremenskih pogojih brez pooblačitev.

18. decembra ob 21.00 uri je bilo na podlagi marÅ¡rutnih meritev temperatur v sosednjem mrazišču Dvojček kar -25 °C. Istočasno je bilo v Dolinci “samo” -20,7°C. V mrazišču Dvojček je bila temperatura izmerjena z bolj odzivnim laboratorijskim termometrom, ki pogosto izmeri nekoliko nižjo temperaturo od tiste, ki jo pokaže v plastičnem ohiÅ¡ju zaščiten termometer v mrazišču Dolinca. V decembru 2005 je bila v mrazišču Dolinca pri -23 °C ugotovljena določena temperaturna razlika med obema termometroma, takrat je znaÅ¡ala dobro stopinjo. 18. decembra izvedene marÅ¡rutne meritve torej potrjujejo, da je temperaturna razlika med obema mraziščema znaÅ¡ala okoli 3 °C. Mrazišče Dvojček je bolj odprto mrazišče in ima večji faktor vidnega neba. Ta nam pove, koliko neba posamezno mrazišče “vidi”. Mrazišča  z večjim faktorjem vidnega neba se lahko močneje ohladijo, po drugi strani pa so zaradi plitvosti bolj izpostavljena vetru. Ravno zaradi večjega zatiÅ¡ja je mrazišče Dolinca v poprečju verjetno hladnejÅ¡e od mrazišča Dvojček, ob zares dobrih vremenskih pogojih za nočne ohladitve pa temperature padejo nižje v bolj plitvem mrazišču Dvojček. Pomembna je predvsem snežna odeja. Brez snežne odeje je mrazišče Dvojček toplejÅ¡e od Dolince, saj je prvi redno koÅ¡en, Dolinca pa ne in kjer je  v poletju visoka trava, v hladni polovici leta pa debela plast suhe trave. Od tod izhajajo tudi večje razlike v temperaturi tal. Te so precej nižje v Dolinci, kar vpliva tudi na temperature zraka. Ko plitve sklede, kot je mrazišče Dvojček, prekrije sneg, pa se v njih bolj ohladi kot v ostalih, bolj zaprtih mraziščih.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

Po skoraj točno letu dni je Slovenijo ponovno zajel zimski mraz. V noči na 20.december 2009 se je na meteorološki postaji Zaplana ohladilo na -17,8°C, v bližnjem mrazišču Dolinca pa na -30,8°C. Vremenske razmere niso bile ugodne za doseganje zelo nizkih temperatur na meteorološki postaji Zaplana, kar se je zagotovo nekoliko poznalo tudi na temperaturah v okoliških mraziščih. V noči na 19.december 2010 prav tako vremenske razmere niso dovoljevale posebno nizkih temperatur in kot se je kasneje izkazalo, so bile temperature nekoliko višje kot v lanskem decembru.

Obetala se je jasna noč  ob prisotnosti večje količine novozapadlega snega. 18.decembra popoldne je bilo na območju meteorološke postaje izmerjeno 48cm snega, snežna odeja je bila sestavljena iz starega pomrznjenega snega in iz debelejše plasti novega suhega snega. Čeprav je padlo več kot 30cm novega snega, pa je bilo izmerjeno samo 18,2mm padavin. Suh in puhast sneg omogoča močne nočne ohladitve. Kmalu se je izkazalo, da bo na nočno ohlajanje vplivalo več omejitvenih dejavnikov. Na Zaplani se je pričelo ohlajati z začetne temperature -5°C, zvečer pa je temperatura že stagnirala zaradi oblačnosti. Ob ponovni razjasnitvi se je temperatura ponovno spuščala, vendar je vsaj na Spodnji Zaplani sredi noči ohlajanje že motil veter. Motnje v ohlajanju so bile zabeležene zgolj na Zaplani, ne pa tudi na bližnjih in bolj zatišnih meteoroloških postajah Petkovec in Logatec. V višinah se je namreč krepil zahodni veter, ki je po satelitskih posnetkih sodeč za dinarsko gorsko pregrado že povzročal nastanek oblakov v smeri Idrije. Kljub vsemu je nebo ostalo večinoma jasno do 4.30 zjutraj, ko je oblačnost povzročila naraščanje temperature na vseh treh omenjenih meteoroloških postajah. Na Zaplani je bila najnižja nočna temperatura -15,3°C, na Petkovcu -17,5°C in v Gornjem Logatcu -20,7°C. Kako velik vpliv je imel na ohlajanje zahodni veter, kaže tudi dopoldansko ogrevanje, ko je bilo na Zaplani precej topleje kot na Petkovcu in v Logatcu, čeprav je navadno ravno obratno.

Razlika med Logatcem in Zaplano je že v dinamiki nočnega ohlajanja. V Logatcu temperatura pada enakomerno, na Zaplani pa temperatura pogosto za krajši čas pada s stopnjo približno -0,3°C/10min, nakar se temperatura  prehodno lahko ustali ali celo rahlo narašča. Kasneje se spet pojavijo hitri padci temperature in tako gre za nekakšno ciklično ohlajanje. Na meteorološki postaji Zaplana v nočnem času prevladuje veter južnih smeri iz zgornjega dela  temperaturne inverzije nad Logaškim poljem in tak način ohlajanja je verjetno povezan s tem, da se hladen zrak na Zaplano širi v nekakšnih valovih. Že nekaj let se ne sestavijo dobre razmere za ohlajanje, ki bi trajale skozi celotno noč. V bolj izpostavljenih legah čas ohlajanja ni toliko pomemben (mrazišča, Logatec), povsem drugače pa je na nekoliko dvignjeni Zaplani, kjer so zvečer temperature lahko precej višje kot v Logatcu, temperaturna razlika pa se proti jutru zmanjšuje. Zaplana za nizke temperature potrebuje čas, tega pa vreme v zadnjih zimah ne nudi. Sicer si je težko razlagati dejstvo, da je bilo ob koncu 70. let prejšnjega stoletja na Zaplani ob ne najhujšem mrazu izmerjeno -23°C, januarja 1993 pa v poznih večernih urah -20°C .

Podatki iz mrazišča Dolinca bodo na voljo v prihodnjih dneh. Na podlagi mraza v decembru 2009 gre pričakovati temperature okoli -28°C, vendar so mrazišča dovolj svojstvena, da so kakršnekoli napovedi nezanesljive. Vredne omembe so maršrutne meritve temperatur, ki so bile izvedene v mrazišču Dvojček (dvojna vrtača pri čebelnjaku, v bližini mrazišča Dolinca) 18.decembra ob 21:00 uri. Takrat je bilo na zgornji meteorološki postaji Zaplana izmerjeno -10°C, v Gornjem Logatcu -14°C, v mrazišču Dvojček pa kar -25°C in pri snežni odeji -27°C. Vse to govori v prid dejstvu, kako kompleksna je mikroklima mrazišč. Prav neverjetno je,  do kakšnih temperaturnih razlik lahko prihaja med dnom Logaškega polja in dnom le malo višje ležeče kraške vrtače na Zaplani, pri čemer gre v obeh primerih za reliefni depresiji, v katerih nastaja izrazita temperaturna inverzija. Mrazišče Dvojček sicer velja za hladnejše mrazišče od Dolince, vendar le ob dovolj šibkih vetrovih in ob prisotnosti snežne odeje.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

V prvih decembrskih dneh je izrazita odjuga z visokimi temperaturami, dežjem in zmernim jugozahodnim vetrom odnesla skorajda vseh 70cm snežne odeje, kolikor je bila debela še 5.decembra. Odjuga je bolj kot kdajkoli prej pokazala na (ne)ustreznost določene lokacije za meritve višine snežne odeje. V soboto 11.decembra je bilo pri meteorološki postaji Zaplana izmerjeno še 17cm snega, zasnežene pa so bile celo bližnje prisojne lege v ozadju fotografije.

Pri sedanjem čebelnjaku, kjer so se v preteklosti izvajale meritve snežne odeje, niso bila kopna le prisojna pobočja, temveč tudi nekatere ravne, če ne celo rahlo osojne površine. Zaradi odprtosti tega območja je tu vetrovnost precej večja, vzhodni veter sneg odnaša v bližnjo kraško vrtačo, močnejši jugozahodni veter pa sneg precej bolj učinkovito tali, kot v bolj zatišnih zaselkih Zaplane v bližnji okolici. Na območju nekdanjih meritev snežne odeje se je jugozahodni veter okrepil tudi s posekom bližnje mejice.

Kako pomemben dejavnik pri taljenju snega je imel veter, kažejo snežne krpe za osamljenim grmovjem sredi sicer velikih kopnih površin. Izrazito prisojna pobočja nad mraziščem Dolinca so bila še vedno zasnežena. Po pobočjih mrazišča je deževnica ustvarila snežne kanale. Padavinska voda se je sprva zbirala v manjših, proti dnu mrazišča pa v vse večjih kanalih.

V nekaterih mraziščih so bile v nedeljo 13.decembra razmere še povsem zimske. Ob odjugi je pri temperaturi malo nad lediščem na debelo snežno odejo padla velika količina dežja, v nadaljevanju je snežna odeja pomrznila, z drevesnih krošenj kapljajoča voda pa je ob stiku s tlemi zmrznila v led. Nastal je pravi snežni beton, debel okoli 40cm. Snežna odeja v taki obliki, ki jo je bilo težko izmeriti celo z lavinsko sondo, bi vsaj v mraziščih zlahka preživela marsikatero močno odjugo v prihodnosti.

Obilnemu novembrskemu sneženju je v prvih decembrskih dneh sledila ena od najbolj izrazitih zimskih odjug v zadnjih nekaj letih. Lahko bi rekli, da se je vreme hitro obrnilo, pri tem pa z zadnjo platjo podrlo vse tisto, kar je prej lepo sestavilo.  28.novembra je bilo na meteorološki postaji Zaplana izmerjeno 60cm snega, po krajši otoplitvi in prekinitvi padavin pa je sledilo novo sneženje. V soboto 4.decembra je bilo v popoldanskem času izmerjeno 71cm snega, nekaj ur pred meritvami pa je bilo zagotovo snega še nekoliko več. Ob prisotnosti tako debele snežne odeje je nato prišlo do zelo izrazite odjuge.

Zaradi kombinacije visokih temperatur, obilnega dežja, zmernega jugozahodnega vetra in visoke vlažnosti zraka se je snežna odeja talila zelo hitro. Snežna odeja pred tem tudi ni izraziteje pomrznila in tako se je še težje upirala otoplitvam. Čeprav ni šlo za klasičen snegožer, kakor v nekaterih alpskih pokrajinah imenujejo topel fenski veter, pa je sneg dobesedno požiralo. Na meteorološki postaji Katarina nad Ljubljano (660m) v Polhograjskem hribovju je bilo v ponedeljek 6.decembra izmerjeno še 53cm snega, dva dni kasneje pa je sneg že skopnel. Gre sicer za izjemen primer,  saj leži omenjena meteorološka postaja v prisojni legi, precej izpostavljeni jugozahodnim vetrovom. Na Zaplani se je  zgodil podoben primer, saj so bila 9.decembra prisojna pobočja nad naseljem Prezid že povsem kopna. Hkrati so bile preostale prisoje na območju naselij ali gozda še vedno zasnežene, na območju meteorološke postaje Zaplana pa je bilo na ravni in travnati podlagi izmerjeno 20cm snega. Na območju naselij, sploh pa med drevjem, so povprečne hitrosti vetra bistveno nižje, kot na odprtih legah, opisano dejstvo pa je med zadnjo odjugo igralo pomembno vlogo. 

V višjih legah je bila odjuga precej izrazitejša kot v nižjih, zatišnih legah. V dneh odjuge je bilo na Zaplani redno za okoli 5°C topleje kot v Ljubljani in tako se je samo v času odjuge razlika v višini snežne odeje med Zaplano in Ljubljano zmanjšala za dobrih 20cm. V nižjih legah se je namreč zadrževala tanka plast hladnega zraka. Sneg se tam ni talil počasneje samo zaradi nižjih temperatur, temveč je bilo na teh območjih tudi manj vetra, nenazadnje pa tudi manj padavin. V zahodni Sloveniji je namreč močneje deževalo in v času odjuge je na Zaplani padlo 70mm dežja. Temperaturne razmere so se spreminjale že na majhne razdalje in s tem tudi snežne razmere. Nekatere zatišne kraje je topel veter dosegel le za krajši čas, ob tem se je temperatura izrazito dvignila, ob pojemajočem vetru pa ponovno hitro spustila. Podobno se je dogajalo tudi v okolici Logatca, na meteorološki postaji Petkovec, kjer je ob pojemajočem vetru meteorološko postajo zajel hladen zrak in tako je temperatura v odvisnosti od vetra nihala za 3°C, v skrajnih primerih pa tudi za 5°C. Pojav opisanih ohladitev, čeprav v bistveno milejši obliki, je bil zabeležen tudi na meteorološki postaji Zaplana, kjer pa se je temperatura ravno obratno, kot na Petkovcu, nižala v času močnejšega vetra. Na Zaplani se je temperatura najbolj dvignila 8.decembra, vse do 9,9°C. Meteorološke postaje drugod na Notranjskem so beležile še višje temperature. V Postojni se je tako ogrelo celo do 13°C. Nasprotno sta samodejni meteorološki postaji v Idriji in v Borštu pri Gorenji vasi beležili za vsaj 5°C nižje temperature od tistih na Zaplani.

Viri podatkov:

– zasebna meteoroloÅ¡ka postaja Petkovec

– vremenski portal ARSO-meteo.si

– OGIMET