Ob koncu oktobra je vrsto prehladnih dni prekinil dotok toplejšega zraka iz jugozahoda. V dneh pred otoplitvijo so na meteorološki postaji Zaplana jutranje temperature redno padale pod ledišče, podnevi pa je prišla do izraza lega Zaplane v bližini Ljubljanske kotline. To je bilo najbolj očitno 29.oktobra čez dan, ko se je hladen zrak iz smeri hladnega Ljubljanskega barja z vzhodnim vetrom kot nekakšna reka prelival preko Spodnje Zaplane. Ta pojav spremlja konstantna hitrost vzhodnega vetra, ki preko dneva piha s konstantno hitrostjo 3 do 4m/s.  Opoldne je bilo na Zaplani kljub sončnemu vremenu za 5 do 10°C hladneje, kot v nekaterih drugih krajih v bližnji okolici. Tak primer so bile vremenske postaje v Borštu pri Gorenji vasi, v Postojni, Ilirski Bistrici in na Babnem Polju. To so kraji, kjer ni stika s kakšno večjo kotlino, kjer bi se hladnejši zrak zadrževal v pozne dopoldanske ure.

Zaradi napredujoče hladne fronte preko zahodne Evrope se je že v noči na 30.oktober vreme spremenilo. Topel jugozahodni veter je vse bolj napredoval do dolin. Sredi noči je bila temperatura na Zaplani že 0,3°C, zaradi vetra in postopnih pooblačitev pa se je kmalu pričelo ogrevati. V bolj zatišnih legah se je ohladilo pod 0°C, denimo na Petkovcu (-0,5°C), v Logatcu (-2,5°C) in na Vrhniki (-0,9°C). V višjih legah se je vpliv napredujočega toplega zraka opazil še bistveno prej. Tako je bila v Šentjoštu nad Horjulom najnižja nočna temperatura 6,3°C. Čeprav na sami meteorološki postaji Zaplana temperatura ni padla pod ledišče, pa se je to zgodilo že v bližnjih, mrazu bolj izpostavljenih legah, kjer se ponoči ozračje hladi hitreje in kjer je jugozahodni veter zapihal nekoliko prepozno. Pojav slane je bil sicer zabeležen tudi na meteorološki postaji, slana je bila opazna še v zgodnjih jutranjih urah, kljub temperaturi, ki se je takrat že dvignila na 4°C.

Vpliv različnih lastnosti tal na jakost pojavljanja slane.

Slana je dlje časa vztrajala že za manjšimi ovirami, v malo večjem zatišju jugozahodnega vetra.

Zaradi vlažnega jugozahodnika je bilo v jutranjem času nad hribi vse več orografske oblačnosti. Ta ni prekrivala samo okolice Javornika (1240m) nad Črnim Vrhom, temveč tudi Hrušico in Javornike. Zaradi te oblačnosti, ki se je preko dneva razširila vse bolj v notranjost države, se je na Zaplani preko dneva ogrelo le do 11,7°C, v bolj osončenih krajih na vzhodu pa so se temperature dvignile tudi do 18°C. V jutranjem času je snežna meja segala najnižje na območju črnovrških hribov. Vzhodna pobočja so bila zasnežena do okoli 950m nadmorske višine, posamezne krpe snega pa so bile vidne še nižje.

Snežna meja v hribih nad Črnim Vrhom nad Idrijo.

Viri podatkov:

– podatki s samodejnih meteoroloÅ¡kih postaj ARSO

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj