Povprečna septembrska temperatura zraka v osrednji Sloveniji je bila le malo nad povprečjem obdobja 1961-1990, kljub veliki namočenosti pa so bile za ta prvi mesec meteorološke jeseni vsaj na Zaplani običajne tudi padavine. Temperaturnih posebnosti ni bilo, prva hladna jutra so se sicer pojavila že v sredini meseca.

Povprečna mesečna temperatura na vremenski postaji Zaplana je znašala 13,6 °C, povprečna najnižja 9,8 °C in povprečna najvišja 18,5 °C. S povprečno temperaturo 12,0 °C je bil najhladnejši september 2007, najtoplejši pa s temperaturo 16,5 °C september 2011. Najnižja temperatura je bila 4,1 °C (14. septembra), najvišja pa 25,5 °C (3. septembra). Vrednosti nista ekstremni, saj se je v zadnjih nekaj letih temperatura v septembru spustila tudi že pod 0 °C in dvignila nad 30 °C. 24. septembra je prvič v letošnji jeseni na temperaturo na Spodnji Zaplani izrazito vplivala bližina meglenega jezera hladnega zraka nad Ljubljanskim barjem. Od tod je pihal veter in nekaj ur v dopoldanskem času je bila Zaplana izrazito hladnejša od okolice. Glede na dolgoletno povprečje na meteorološki postaji v Rovtah je na Zaplani v septembru padlo povprečnih 219,7 mm dežja. V štirih zaporednih dneh je padlo vsaj 20 mm dežja, z 41 mm pa je bil najbolj moker predzadnji dan meseca. 13. septembra je Spodnjo Zaplano prešla nevihta s sodro, 17. septembra pa je ob prehodu izrazite hladne fronte zapihal močan severni veter.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v septembru 2013.

V jasnih in mirnih nočeh nastane nad Logaškim poljem radiacijska megla, ki velikokrat pokriva tudi nižja okoliška hribovja, premika pa se od višjega k nižjemu delu Logaškega polja v smeri Vrhnike. Od tod izvira na Zaplani nočni veter, ki piha približno iz jugozahodne smeri. Na Zaplani je megla te vrste najpogostejša v naseljih Prezid, Jerinov grič in Ograje. Ob prehodu čez sedlo Jerinovega griča se megla proti Vrhniki navadno spušča v precej fotogeničnih pramenih, a teh ob snemanju spodnjega time lapse posnetka ni bilo moč opaziti.

Letošnje poletje je bilo drugo najbolj vroče po letu 2006, tako po povprečni temperaturi kot po številu dni s temperaturo nad 25 in 30 °C. Toda vročinski valovi so bili izrazitejši in padlo je manj dežja kot v povprečno najbolj vročih poletjih 2012 in 2003. Več je bilo dni s temperaturo nad 35 °C, z naskokom je bil presežen vročinski rekord, zabeležena pa je bila tudi rekordno topla noč. Temperatura treh poletnih mesecev, junija, julija in avgusta, je bila na območju osrednje Slovenije za 3 °C nad povprečjem obdobja 1961-1990.

Povprečna poletna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je znašala 18,8 °C. Bila je za 0,6 °C nižja kot v poletju 2012 in za 1,2 °C višja kot v najhladnejšem poletju 2006. Najnižja temperatura je bila 7,1 °C (3. junija), najvišja pa 38,5 °C (8. avgusta). Po živosrebrnem termometru je bilo izmerjeno celo rekordnih 38,7 °C. Temperatura je v kar petih dneh presegla 35 °C, v najbolj vročem dnevu pa je samodejna vremenska postaja izmerila rekordno nizko, 12 % relativno vlažnost zraka. Letošnje poletje je po številu toplih (49) in vročih dni (19) zaostalo za poletjem 2012. Preseglo pa ga je po sušnosti, saj je padlo 183,8 mm dežja, kar je le 42 % poletnega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Vremenska postaja na Spodnji Zaplani je bila pogosto na robu nevihtnega dogajanja, ki je bilo tako izrazitejše predvsem na Vrhniki, Petkovcu in Zgornji Zaplani. Nevihto 29. julija je spremljal močan zahodni veter, ki je na podlagi podatkov z okoliških vremenskih postaj presegel hitrost 70 km/h.

Spodnja tabela prikazuje število vročih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 30 °C), toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), toplih noči (najnižja nočna temperatura je višja ali enaka 20 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), poletno povprečje najnižje oziroma najvišje dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v poletju 2013 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri). Merilni mesti na Šentjoštu in Ulovki sta izrazito višinski, v tabelo pa so vključeni tudi podatki iz mrazišč Dolinca in Globoka dolina. Prvo mrazišče je plitvo in travnato, drugo globoko in gozdnato.

Temperaturni podatki za meteorološko poletje 2013.

Najvišja poletna minimalna temperatura (7,1 °C) je bila tokrat izmerjena na Spodnji Zaplani in ne na enem od dveh višinskih merilnih mest. Gre za splet vremenskih razmer, saj je v najhladnejši zračni masi 1. junija temperatura zaradi premešanega ozračja padala z nadmorsko višino in tako je bilo najhladneje na Ulovki. Podobno hladnih noči s temperaturno inverzijo, ob kateri bi bila nižja temperatura na Spodnji Zaplani, pa tekom poletja ni bilo več. Kljub precej višjim dnevnim temperaturam je bilo poletje na Spodnji Zaplani le za 0,6 °C toplejše kot na vrhu 235 m višje Ulovke, kar je posledica precej toplejših noči v višjih legah. Na Ulovki se v kar osmih nočeh temperatura ni spustila pod 20 °C (8. avgusta pod 23,1 °C), na Šentjoštu pa celo v dvanajstih. Na Spodnji Zaplani so tople noči velika redkost, 29. julija je bila z 21,7 °C zabeležena najtoplejša noč doslej in šele druga topla noč od pričetka meritev leta 2002. Poletje je bilo najhladnejše v mrazišču Dolinca in ne v Globoki dolini. Nizke dnevne temperature v Globoki dolini namreč niso odtehtale izredno nizkih nočnih temperatur v Dolinci. V tem mrazišču se je nočna temperatura tekom celotnega poletja v povprečju spuščala do 5,8 °C, od tega se je dvakrat spustila do 0,0 °C, enkrat pa do -1,1 °C.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

– zasebna vremenska postaja Å entjoÅ¡t nad Horjulom

V obdobju med 10. avgustom in 1. septembrom je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura zraka 0,0 °C izmerjena 16. avgusta. Iste noči se je na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad dnom mrazišča, ohladilo do 10,0 °C, vzrok za tako veliko temperaturno razliko med merilnima mestoma pa je bila noč z rahlim vzhodnim vetrom in nizko vlažnostjo zraka. V mrazišču so bile hladne noči pogoste, 17. avgusta je bilo 0,7 °C, 30. avgusta 1,3 °C, temu pa je sledil še cel niz noči z minimalno temperaturo med 2 in 4 °C. Najvišja temperatura v merilnem obdobju, 30,1 °C, je bila izmerjena 13. in 18. avgusta. Na zgornji vremenski postaji Zaplana je bilo 13. avgusta topleje (32,2 °C), 18. avgusta pa hladneje (29,1 °C) kot v mrazišču Dolinca.

V Dolinci so letos meritve temperature zraka potekale že deseto poletje zapored. Izkazalo se je, da se temperature pod 0 °C na 2 m višine pojavljajo v katerem koli poletnem mesecu in skoraj vsako poletje. V spodnji tabeli so zbrani podatki o številu hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je enaka ali nižja od 0 °C) in najnižji izmerjeni temperaturi v posameznem meteorološkem poletju (junij, julij in avgust).

Povprečna avgustovska temperatura zraka v osrednji Sloveniji je bila za več kot 3 °C nad povprečjem obdobja 1961-1990. Avgust je sprva postregel z izrednim vročinskim valom in sušo, kasneje pa se je ob pogostejših padavinah ohladilo in statistično gledano mesec kot celota ni bil najtoplejši avgust doslej.

Zanimivo je bil to že tretji zaporedni izredno topel avgust. Povprečna mesečna temperatura na vremenski postaji Zaplana je znašala 19,4 °C, povprečna najnižja 13,0 °C in povprečna najvišja 26,4 °C. S povprečno temperaturo 15,1 °C je bil najhladnejši avgust 2006, s temperaturo 20,3 °C pa najtoplejši avgust 2012. Najnižja temperatura je bila 8,1 °C (30. avgusta), najvišja pa 38,5 °C (8. avgusta). Temperatura je presegla 25 °C v 15 dneh in 30 °C v 9 dneh. Rekorden pa je bil vročinski val med 2. in 8. avgustom, med katerim je bilo na vremenski postaji z naskokom preseženo nekaj vročinskih rekordov, prav tako je bila zmerjena najnižja relativna vlažnost zraka doslej. Padlo je 94,2 mm dežja, kar je sicer 70 % povprečnih avgustovskih padavin na meteorološki postaji v Rovtah, vendar so bile padavine neenakomerno porazdeljene. Suša se je stopnjevala do nepričakovano obilnega dežja 14. avgusta, še bolj pogoste padavine v obliki ploh in neviht pa so se pojavljale ob koncu meseca pod vplivom prizemnega ciklona nad Sredozemljem in kasnejšim višinskim jedrom hladnega zraka. Na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani so izrazito prevladovali vetrovi vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v avgustu 2013.

Sušno obdobje se je pričelo v juniju, se nadaljevalo v julij in z izrednim vročinskim valom doseglo višek v avgustu. Rastlinska suša je bila najbolj izrazita v dneh pred dežjem 14. avgusta, hidrološko sušo pa sta blažili izdatno namočeni zima in pomlad. Kljub temu je bila nekaj časa motena oskrba s pitno vodo iz vodovodnega omrežja tako v delih logaške občine (Hotedršica), kot tudi na Zaplani, ki se v večjem delu napaja z vrhniškim vodovodom. V bližnji preteklosti poleti bukve niso izgubljale listja in vrtov ni bilo potrebno prisilno senčiti. V zadnjih dveh poletjih je bilo oboje že dejstvo, toda ljudje pričnemo tako ekstremna poletja hitro dojemati kot običajna.

Drugič zapored je listje z bukev odpadalo že v poletju.

V večjem delu Zaplane je zakraselost površja velika, prst je plitva in znaki suše se pokažejo že med vsakim krajšim sušnim obdobjem. Letošnja rastlinska suša je dosegla podobno stopnjo kot lanska, zanimivo pa so bile posledice nekoliko drugačne. Smrekovi sestoji so se za razliko od lani manj sušili zaradi lubadarja, vendar se bodo posledice letošnjih ugodnih vremenskih razmer za razvoj lubadarja lahko pokazale šele naslednje leto. Leska je kot je to že običajno na nekaterih rastiščih ogolela precej hitro, suša pa se je zelo poznala predvsem na bukvi. Celo s starih, dobro prilagojenih bukovih dreves je listje množično odpadalo že v začetku avgusta, kaj takega pa se za posamezna starejša drevesa v okolici vremenske postaje Zaplana ne pomni vsaj zadnjih 40 let. Nasprotno so bile nekatere mlajše bukve letos v boljšem stanju v primerjavi z lanskim avgustom. Vrtove se je bolj kot obdelovalo, reševalo, kajti zaradi vročinskega stresa se je z zalivanjem vrtnine zgolj ohranjalo pri življenju.

Posledice suše na leski.

Posledice suše na živi meji, obrezani v zgodnjem poletju.

“Topinambur” je kljub vzdržljivosti zaradi krompirju podobnim gomoljem težko prenaÅ¡al suÅ¡o.

V mrazišču Dolinca je megla pogost pojav. V prvih večernih urah je pogosta zlasti v primerih, ko se po dežju čez dan hitro razjasni, zjutraj pa se megla pojavlja skoraj dnevno, razen v dneh s slabim ali zelo suhim vremenom ter v primerih ko Zaplano prekriva splošna megla. V noči na 24. avgust je deževalo, hitra razjasnitev pa je imela za posledico nastanek meglice v mrazišču. Ta se pojavlja v različnih oblikah in na različnih višinah mrazišča, pogosto je preoblikuje tudi nočni veter, ki na Spodnji Zaplani piha iz smeri Logaškega polja.

Spodnji time-lapse posnetek megle v mrazišču je sestavljen iz 2081 fotografij, posnetih v časovnem intervalu 1 sekunde. Tako je pol ure dogajanja zajetega v minuto dolgem posnetku. Po številnih nastavitvah in testiranjih je bila verjetno dosežena maksimalna možna kakovost posnetkov za uporabljeni mobilni telefon in le še meglica bi lahko bila lepša. Bolj umirjeno gibanje in lepšo strukturo meglice se namreč pričakuje v prihajajočih mesecih ko bo manj moteča tudi neposredna sončna svetloba.

V poletju 2011 je bilo na vremenski postaji Zaplana izmerjeno 35 °C. Zdelo se je, da tako visoka vrednost temperature zraka ne bo presežena kaj kmalu, toda že v vročem avgustu 2012 je bilo še za stopinjo bolj vroče. Zabeleženo je bilo največ dni s temperaturo nad 30 °C doslej in suša se je stopnjevala do skoraj katastrofalnih razsežnosti. Večina takih ali drugačnih vročinskih rekordov je bila presežena tudi tekom minulega vročinskega vala.

Že ob koncu julija je temperatura v štirih zaporednih dneh dosegala vrednosti med 34 in 35 °C, vročinski val v obdobju med 2. in 8. avgustom pa je bil na vremenski postaji Zaplana daleč najbolj ekstremen od pričetka meritev leta 2002, česa podobnega pa glede na meteorološke postaje s precej daljšim nizom meritev ni bilo zabeleženo vsaj od druge polovice 19. stoletja dalje. V teden dni trajajočem vročinskem valu se je temperatura prav vsak dan povzpela nad 30 °C, zabeleženo je bilo 5 dni s temperaturo vsaj 35 °C, v štirih dneh pa se je ogrelo celo nad 36 °C. 8. avgusta se je ponekod po nižinah ogrelo nad 40 °C, na Zaplani pa je bilo izmerjenih rekordnih 38,5 °C. Gre za izmerke samodejne vremenske postaje, po živosrebrnem termometru se je namreč ogrelo vse do 38,7 °C.

Izmerjena najvišja temperatura zraka je precej pogojena z mikrolokacijo vremenske postaje na Zaplani. Pri meteorološki hišici je jugozahodni veter zaradi različnih ovir šibkejši, ob suši pa zaradi presušenih plitvih tal in okoliškega grmovja nastajajo žepi vročega zraka. Po terenskih meritvah v okolici vremenske postaje je lahko na tej mikrolokaciji temperatura ob jugozahodniku za okoli 1 °C višja kot v odprti in prevetreni okolici. V večjem delu Zaplane je zakraselost površja velika, prst je plitva in znaki suše se pokažejo že po vsakem krajšem sušnem obdobju. Sredi vročinskega vala so bila tla pod meteorološko hišico povsem požgana, prav tako okoliška vegetacija, to pa vpliva na močnejše segrevanje tal in posredno zraka nad njimi.

Tla v okolici meteorološke postaje.

Na dan rekordno visoke temperature je bilo v povsem odprtem mrazišču Dolinca 150 m stran od vremenske postaje Zaplana 37,1 °C. V mrazišču je debelina prsti mnogo večja in suša je bila precej manj opazna kot na meteorološki postaji nad mraziščem. 37,4 °C je bilo izmerjeno na sosednji vremenski postaji Petkovec, v Logatcu pa 37,7 °C. Ponovno se je pokazalo, da pri doseganju najvišjih temperatur nadmorska višina ni vedno odločilni dejavnik. Na vrhu Ulovke je bilo izmerjeno 35,3 °C, bilo je podobno vroče kot na primer na 135 m nižji uradni meteorološki postaji Topol v Polhograjskem hribovju in 152 m višji Lisci v Posavskem hribovju. Od merilnih mest na Zaplani je bilo najmanj vroče v zaprtem mrazišču Globoka dolina, kjer je bilo 28,5 °C.

Potek temperature zraka na merilnih mestih na Zaplani; v noči na 8. avgust se temperatura na Ulovki ni spustila pod 23,1 °C, precej hladneje pa je bilo v mraziščih.

4. avgusta je bil na vremenski postaji Zaplana zabeležen najbolj vroč večer doslej, v katerem se je temperatura pod 30 °C spustila šele tik pred 20. uro. Le najtoplejše dopoldne ni bilo zabeleženo v avgustu, temveč že v julijskem vročinskem valu. 29. julija se je temperatura že ob 10. uri in pol povzpela čez 30 °C. V najbolj vročem dnevu, 8. avgusta, je bila na samodejni vremenski postaji izmerjena rekordno nizka 12 % relativna vlažnost zraka, poleg tega je bila v kar šestih dneh nižja od 20 %.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

– ARSO poročilo o rekordnih vrednostih temperature zraka

V obdobju med 10. junijem in 10. avgustom je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura zraka -1,1 °C izmerjena 28. junija. V preteklih letih je bila v prvih dneh meseca sicer izmerjena tudi že precej nižja junijska temperatura, letošnji dogodek pa je poseben zaradi trajanja negativne temperature, ki je vztrajala pod lediščem od 1. do 7. ure zjutraj. Na dan najnižje temperature se je na vremenski postaji Zaplana 21 m nad dnom mrazišča Dolinca ohladilo do 8,3 °C. Temperatura se je spustila do ledišča še 13. junija, zelo hladno pa je bilo še v treh junijskih nočeh. 29. junija je bilo 0,1 °C, 12. junija 0,6 °C in 14. junija 1,4 °C. Tekom avgustovskega vročinskega vala je bila najnižja jutranja temperatura 3,2 °C, 8. avgusta pa se je temperatura z rekordnih 37,1 °C spustila na 8,2 °C ob 1. uri zjutraj. Zaradi zgodnjega temperaturnega minimuma ni bila presežena doslej največja temperaturna razlika med dnevom in nočjo, ki znaša 30,4 °C z dne 21. julija 2006.

V osrednji Sloveniji je bila povprečna julijska temperatura zraka za več kot 3 °C nad povprečjem obdobja 1961-1990. Po namočeni prvi polovici leta je bil julij že drugi zaporedni suh mesec, ob koncu meseca pa se je pričel udejanjati tudi tretji, najmočnejši vročinski val letošnjega poletja.

Povprečna mesečna temperatura na vremenski postaji Zaplana je znašala 20,4 °C, povprečna najnižja 13,9 °C in povprečna najvišja 27,5 °C. S povprečno temperaturo 18,0 °C je bil najhladnejši julij 2011, s temperaturo 20,6 °C pa najtoplejši julij 2006. Najnižja temperatura je bila 10,8 °C (17. julija), najvišja pa 34,8 °C (28. julija). V celem mesecu se temperatura ni spustila pod 10 °C, kar se je od pričetka meritev zgodilo le še v juliju 2006. Zabeležena je bila tudi najtoplejša noč od pričetka meritev, saj se v noči na 29. julij ni ohladilo pod 21,7 °C. Nočem s temperaturo nad 20 °C pravimo tople oziroma tropske, v celinski Sloveniji so pogoste v urbanih središčih in v nižjih hribovitih krajih, na vremenski postaji Zaplana pa je bila topla noč zabeležena šele drugič. Temperatura je presegla 25 °C v 25 dneh in 30 °C v šestih dneh, do 34 °C ali višje pa se je ogrelo kar trikrat. Padlo je 40,9 mm dežja, kar je samo četrtina povprečnih julijskih padavin na meteorološki postaji v Rovtah. Padavine so se pojavljale v obliki kratkotrajnih močnih nalivov in niso bistveno omilile suše. Na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani so izrazito prevladovali vetrovi vzhodnih smeri, 29. julija pa se je pred nevihto pojavil močan zahodni veter, ki je na podlagi podatkov z okoliških vremenskih postaj presegel hitrost 70 km/h in poškodoval predvsem nekatere smreke.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v juliju 2013.