V poletju 2011 je bilo na vremenski postaji Zaplana izmerjeno 35 °C. Zdelo se je, da tako visoka vrednost temperature zraka ne bo presežena kaj kmalu, toda že v vročem avgustu 2012 je bilo še za stopinjo bolj vroče. Zabeleženo je bilo največ dni s temperaturo nad 30 °C doslej in suša se je stopnjevala do skoraj katastrofalnih razsežnosti. Večina takih ali drugačnih vročinskih rekordov je bila presežena tudi tekom minulega vročinskega vala.

Že ob koncu julija je temperatura v štirih zaporednih dneh dosegala vrednosti med 34 in 35 °C, vročinski val v obdobju med 2. in 8. avgustom pa je bil na vremenski postaji Zaplana daleč najbolj ekstremen od pričetka meritev leta 2002, česa podobnega pa glede na meteorološke postaje s precej daljšim nizom meritev ni bilo zabeleženo vsaj od druge polovice 19. stoletja dalje. V teden dni trajajočem vročinskem valu se je temperatura prav vsak dan povzpela nad 30 °C, zabeleženo je bilo 5 dni s temperaturo vsaj 35 °C, v štirih dneh pa se je ogrelo celo nad 36 °C. 8. avgusta se je ponekod po nižinah ogrelo nad 40 °C, na Zaplani pa je bilo izmerjenih rekordnih 38,5 °C. Gre za izmerke samodejne vremenske postaje, po živosrebrnem termometru se je namreč ogrelo vse do 38,7 °C.

Izmerjena najvišja temperatura zraka je precej pogojena z mikrolokacijo vremenske postaje na Zaplani. Pri meteorološki hišici je jugozahodni veter zaradi različnih ovir šibkejši, ob suši pa zaradi presušenih plitvih tal in okoliškega grmovja nastajajo žepi vročega zraka. Po terenskih meritvah v okolici vremenske postaje je lahko na tej mikrolokaciji temperatura ob jugozahodniku za okoli 1 °C višja kot v odprti in prevetreni okolici. V večjem delu Zaplane je zakraselost površja velika, prst je plitva in znaki suše se pokažejo že po vsakem krajšem sušnem obdobju. Sredi vročinskega vala so bila tla pod meteorološko hišico povsem požgana, prav tako okoliška vegetacija, to pa vpliva na močnejše segrevanje tal in posredno zraka nad njimi.

Tla v okolici meteorološke postaje.

Na dan rekordno visoke temperature je bilo v povsem odprtem mrazišču Dolinca 150 m stran od vremenske postaje Zaplana 37,1 °C. V mrazišču je debelina prsti mnogo večja in suša je bila precej manj opazna kot na meteorološki postaji nad mraziščem. 37,4 °C je bilo izmerjeno na sosednji vremenski postaji Petkovec, v Logatcu pa 37,7 °C. Ponovno se je pokazalo, da pri doseganju najvišjih temperatur nadmorska višina ni vedno odločilni dejavnik. Na vrhu Ulovke je bilo izmerjeno 35,3 °C, bilo je podobno vroče kot na primer na 135 m nižji uradni meteorološki postaji Topol v Polhograjskem hribovju in 152 m višji Lisci v Posavskem hribovju. Od merilnih mest na Zaplani je bilo najmanj vroče v zaprtem mrazišču Globoka dolina, kjer je bilo 28,5 °C.

Potek temperature zraka na merilnih mestih na Zaplani; v noči na 8. avgust se temperatura na Ulovki ni spustila pod 23,1 °C, precej hladneje pa je bilo v mraziščih.

4. avgusta je bil na vremenski postaji Zaplana zabeležen najbolj vroč večer doslej, v katerem se je temperatura pod 30 °C spustila šele tik pred 20. uro. Le najtoplejše dopoldne ni bilo zabeleženo v avgustu, temveč že v julijskem vročinskem valu. 29. julija se je temperatura že ob 10. uri in pol povzpela čez 30 °C. V najbolj vročem dnevu, 8. avgusta, je bila na samodejni vremenski postaji izmerjena rekordno nizka 12 % relativna vlažnost zraka, poleg tega je bila v kar šestih dneh nižja od 20 %.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

– ARSO poročilo o rekordnih vrednostih temperature zraka

V obdobju med 10. junijem in 10. avgustom je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura zraka -1,1 °C izmerjena 28. junija. V preteklih letih je bila v prvih dneh meseca sicer izmerjena tudi že precej nižja junijska temperatura, letošnji dogodek pa je poseben zaradi trajanja negativne temperature, ki je vztrajala pod lediščem od 1. do 7. ure zjutraj. Na dan najnižje temperature se je na vremenski postaji Zaplana 21 m nad dnom mrazišča Dolinca ohladilo do 8,3 °C. Temperatura se je spustila do ledišča še 13. junija, zelo hladno pa je bilo še v treh junijskih nočeh. 29. junija je bilo 0,1 °C, 12. junija 0,6 °C in 14. junija 1,4 °C. Tekom avgustovskega vročinskega vala je bila najnižja jutranja temperatura 3,2 °C, 8. avgusta pa se je temperatura z rekordnih 37,1 °C spustila na 8,2 °C ob 1. uri zjutraj. Zaradi zgodnjega temperaturnega minimuma ni bila presežena doslej največja temperaturna razlika med dnevom in nočjo, ki znaša 30,4 °C z dne 21. julija 2006.

V osrednji Sloveniji je bila povprečna julijska temperatura zraka za več kot 3 °C nad povprečjem obdobja 1961-1990. Po namočeni prvi polovici leta je bil julij že drugi zaporedni suh mesec, ob koncu meseca pa se je pričel udejanjati tudi tretji, najmočnejši vročinski val letošnjega poletja.

Povprečna mesečna temperatura na vremenski postaji Zaplana je znašala 20,4 °C, povprečna najnižja 13,9 °C in povprečna najvišja 27,5 °C. S povprečno temperaturo 18,0 °C je bil najhladnejši julij 2011, s temperaturo 20,6 °C pa najtoplejši julij 2006. Najnižja temperatura je bila 10,8 °C (17. julija), najvišja pa 34,8 °C (28. julija). V celem mesecu se temperatura ni spustila pod 10 °C, kar se je od pričetka meritev zgodilo le še v juliju 2006. Zabeležena je bila tudi najtoplejša noč od pričetka meritev, saj se v noči na 29. julij ni ohladilo pod 21,7 °C. Nočem s temperaturo nad 20 °C pravimo tople oziroma tropske, v celinski Sloveniji so pogoste v urbanih središčih in v nižjih hribovitih krajih, na vremenski postaji Zaplana pa je bila topla noč zabeležena šele drugič. Temperatura je presegla 25 °C v 25 dneh in 30 °C v šestih dneh, do 34 °C ali višje pa se je ogrelo kar trikrat. Padlo je 40,9 mm dežja, kar je samo četrtina povprečnih julijskih padavin na meteorološki postaji v Rovtah. Padavine so se pojavljale v obliki kratkotrajnih močnih nalivov in niso bistveno omilile suše. Na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani so izrazito prevladovali vetrovi vzhodnih smeri, 29. julija pa se je pred nevihto pojavil močan zahodni veter, ki je na podlagi podatkov z okoliških vremenskih postaj presegel hitrost 70 km/h in poškodoval predvsem nekatere smreke.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v juliju 2013.

V ponedeljek, 29. julija, je bilo vremensko dogajanje precej pestro. Po rekordno topli noči z najnižjo temperaturo zraka 21,7 °C je sledil zelo vroč dan s temperaturo zraka blizu 35 °C, popoldne pa je na vreme že vplivala hladna fronta. Ob njenem prehodu je nastalo nekaj nevihtnih linij, pred njimi pa se je pojavil močan veter zahodnih smeri. Na moč vetra lahko le sklepamo na podlagi manj kakovostnih meritev vetra na vremenskih postajah v okolici Logatca.

Podobno kot na vseh zasebnih vremenskih postajah potekajo meritve vetra na vremenski postaji Zaplana v časovnih intervalih daljših od 10 sekund. Ob sunkovitem vetru so torej največje hitrosti vetra pogosto izgubljene. Večina postaj je postavljena tudi na lokacijah, ki za meritve hitrosti vetra niso najbolj primerne. To je še zlasti očitno pri vremenski postaji Zaplana, kjer okoliška vegetacija zmanjšuje vetrovnost. Na Zaplani je bila največja hitrost vetra 59 km/h izmerjena 23. novembra 2005, močan jugozahodni veter se je pojavil 16. novembra 2002, 30. novembra 2009 močan južni veter, 29. junija 2005 pa močan nevihtni piš.

29. julija letos je bila na vremenski postaji Zaplana izmerjena hitrost vetra samo 33 km/h, pa še to ob nevihti ponoči. V času najmočnejšega vetra ob popoldanski nevihti so bile izmerjene hitrosti vetra še nižje. Močnejši sunek vetra pa je ujela vremenska postaja Petkovec (54 km/h) ter ena od dveh logaških vremenskih postaj (74 km/h). Dogodek je bil zabeležen tudi kot prašni vihar, saj je veter dvigoval večje količine presušene prsti.

Veter je nagnil in polomil zlasti smreke.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

Najnovejša številka revije Vetrnica je posvečena ljubiteljski meteorologiji. Pred časom je bil v tej publikaciji Slovenskega meteorološkega društva (SMD) objavljen članek o splošnih meritvah in opazovanju vremena na Zaplani, v 5. številki Vetrnice pa je objavljen še članek o mraziščih. Kot član Društva za raziskovanje vremena in podnebja (DRVP) pa sem sodeloval tudi pri nastajanju članka o meteoroloških meritvah na Javorniku pri Črnem Vrhu nad Idrijo.

Vabljeni k branju še vseh ostalih zanimivih prispevkov s področja meteorologije, ki si jih lahko ogledate s klikom na spodnjo sliko!

Junij 2013 je bil na območju osrednje Slovenije nadpovprečno topel mesec, saj je bila mesečna temperatura za 2 °C nad povprečjem obdobja 1961-1990. Čeprav je bilo kar nekaj junijskih dni precej svežih pa je na višje povprečje vplival teden dni trajajoč vročinski val v sredini meseca. Kljub devetim padavinskim dnem je bila skupna količina padavin občutno pod povprečjem.

Povprečna mesečna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je znašala 16,6 °C, povprečna najnižja 11,0 °C in povprečna najvišja 23,1 °C. S povprečno temperaturo 16,1 °C je bil najhladnejši junij 2009, najtoplejši pa je bil s temperaturo 18,0 °C junij 2012. Najnižja temperatura je bila 7,1 °C (3. junija), najvišja pa 32,1 °C (19. junija). Devetkrat je temperatura presegla 25 °C in štirikrat 30 °C. Junij 2013 je bil drugi najhladnejši in drugi najbolj suh mesec od pričetka meritev na vremenski postaji Zaplana leta 2006. Padlo je 48,7 mm dežja, kar je samo četrtina padavin kot jih je meteorološka postaja Rovte beležila v dolgoletnem junijskem povprečju. Malo zahodneje od Zaplane je bila mesečna višina padavin višja zaradi lokalne nevihte 2. junija, ob kateri je padlo več 10 mm dežja, medtem ko je bilo v okolici v glavnem suho vreme. Na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani so prevladovali vetrovi vzhodnih smeri, okrepljen veter severnih smeri pa je 26. junija zapihal iz okoliških neviht.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v juniju 2013. Tekom meseca so bili izvedeni številni posegi na vetromeru in to je potrebno upoštevati pri interpretaciji podatkov.

Oblaki rodu altocumulus in vrste lenticularis v obliki leče pogosto nastajajo na grebenu Karavank in Kamniško Savinjskih Alp. Na Zaplani so vidni na severnem in severovzhodnem obzorju in kažejo na severno smer vetra v višini samih oblakov. V primeru, da je severnik prisoten tudi nižje, so vremenske razmere na Zaplani drugačne kot ob drugih smereh vetra, tudi severovzhodni. Ob severniku je vetrovnost na Zaplani manjša, čez dan piha lokalni veter iz smeri Vrhnike, na Spodnji Zaplani zvečer hitro nastane temperaturna inverzija in noči so zelo hladne. Ob takem vetru je Zaplana vremensko gledano ločena od razmer v Ljubljanski kotlini, saj so jutra tudi na sicer pogosto megleni Spodnji Zaplani jasna, ali pa se iz smeri Logatca razširi le plitva radiacijska megla. Vlažnost zraka je običajno nizka, pozimi pa se v primeru padavin meja sneženja spusti nižje kot ob vzhodniku.

Na zgornjem hitrem posnetku si lahko ogledate opisane oblake, ki so bili na Zaplani vidni v nedeljo, 30. junija. Vidne so tudi tri “kosilnice” na vodni pogon.

Meteorološka pomlad 2013 je bila na območju osrednje Slovenije za okoli pol stopinje Celzija toplejša od dolgoletnega povprečja med letoma 1961 in 1990. Trimesečje marec-maj so zaznamovale predvsem padavine, ki so dolgo časa vztrajale tudi v snežni obliki. Glede na minula leta je bila pomlad precej hladna, zaradi oblačnega vremena pa ni bilo nevarnosti za pojav negativnih temperatur v pozni pomladi.

Povprečna temperatura na Zaplani je bila 7,6 °C. Od pričetka meritev pred sedmimi leti pomlad še nikdar ni bila tako hladna. S temperaturo 7,8 °C je bila do zdaj najhladnejša pomlad 2006, najtoplejša pa pomlad 2007 z 10,8 °C. Pod ledišče se je temperatura na dveh metrih višine v meteorološki hišici nazadnje spustila 4. aprila, pri tleh pa še deset dni kasneje. Obdobje z negativno temperaturo pri tleh se je zaključilo zelo zgodaj, kar je paradoks letošnje hladne pomladi. Podobno kot v letu 2006 je tudi letos ob koncu maja za krajši čas padal dež s snegom. Padlo je  563,6 mm padavin, kar je 150 % dolgoletnega spomladanskega povprečja padavin na meteorološki postaji v bližnjih Rovtah. Padavine od običajnih razmer niso zelo odstopale, saj je bilo na Zaplani po letu 2006 spomladi še dvakrat izmerjeno čez 500 mm padavin. Je bila pa pomlad toliko bolj zasnežena, saj je ob koncu marca snežna odeja presegla 50 cm, povsem pa skopnela okoli 10. aprila.

Spodnja tabela prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), pomladno povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v pomladi 2013 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko pomlad 2013.

Vreme je bilo spremenljivo, temperatura je pogosto padala z rastočo nadmorsko višino in temperaturna inverzija je bila redka. To se odraža predvsem na podatkih z Ulovke, ki je bila opazno hladnejša od vremenske postaje na Spodnji Zaplani. Medtem ko so bili na ostalih merilnih mestih ledeni dnevi zabeleženi zgolj v marcu, pa sta bila na Ulovki dva ledena dneva tudi še v aprilu. 25. marca sredi dneva je bila na Ulovki najvišja temperatura le -6,9 °C, na Spodnji Zaplani pa -5,6 °C. Temperatura pod -10 °C se je pojavila le v najbolj izpostavljenih legah Zaplane in v mraziščih.

Povprečna temperatura je bila najnižja na Ulovki, upoštevajoč mrazišča pa v Globoki dolini. Zaradi hladilnega učinka dolgotrajne snežne odeje je bila v aprilu v tem mrazišču povprečna temperatura dosti nižja kot na ostalih merilnih mestih. Ob prisotnosti snežne odeje v ozkem mrazišču se je temperatura pogosto spustila do 0 °C tudi v dneh brez pogojev za nastanek temperaturne inverzije in tako je bilo tu celo več hladnih dni kot v mrazišču Dolinca. Povsem drugače je bilo glede pojava zadnje negativne temperature, v Globoki dolini je bil namreč zadnji hladen dan zabeležen 24. aprila, v Dolinci pa 19. maja.

Povprečna mesečna temperatura zraka; vidno je izrazito aprilsko odstopanje v Globoki dolini.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

– zasebna vremenska postaja Å entjoÅ¡t nad Horjulom

V maju in v začetku junija se je spremenljivo vreme nadaljevalo, v mraziščih pa ni bilo zabeleženih posebnih temperaturnih ekstremov. V obdobju med 3. majem in  10. junijem je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -1,4 °C izmerjena 15. maja. Na vremenski postaji Zaplana 21 m nad dnom mrazišča Dolinca se je v omenjeni noči ohladilo do 4,8 °C. Nizka temperatura zraka je bila v mrazišču izmerjena še 14. maja sredi noči (-0,5 °C) in 19. maja (-0,2 °C), ko se je tudi zadnjič spustila pod ledišče. 9. junija je bila ob zahodniku izmerjena najvišja temperatura 24,6 °C, na zgornji meteorološki postaji Zaplana pa 24,5 °C.

Ljudje smo slab termometer in tudi sicer smo veliko bolj dovzetni za negativne kot pa za pozitivne temperaturne odklone od običajnih razmer. Slednji temperaturni odkloni so v zadnjih letih nedvomno pogostejši in izrazitejši od prvih. Čeprav so občutki morda drugačni pa je bil maj 2013 glede na obdobje med letoma 1961 in 1990 na območju osrednje Slovenije povprečno topel mesec in šele v primerjavi z zadnjimi dvajsetimi leti je bil za stopinjo hladnejši. Zapomnili si ga bomo po pogostih padavinah in povprečni dnevni temperaturi, ki se je zniževala postopno tekom celega meseca. To je sicer običajno za jesenske mesece. Kljub hladnemu vremenu letos nismo beležili pozne spomladanske pozebe ali sneženja.

Povprečna mesečna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je znašala 11,9 °C, povprečna najnižja 8,3 °C in povprečna najvišja 17,1 °C. Izrazito hladno obdobje je sledilo predvsem v dneh po 23. maju. Maj 2013 je bil najhladnejši in najbolj moker od pričetka meritev na vremenski postaji Zaplana leta 2006. Do letos je bil s povprečno temperaturo 12,5 °C najhladnejši maj 2010, najtoplejši pa je bil s temperaturo 15,1 °C maj 2009. Najnižja temperatura je bila 4,2 °C (24. maja), najvišja pa 25,2 °C (1. maja). Padlo je 224,8 mm dežja, kar je še enkrat toliko padavin kot jih na meteorološki postaji Rovte pade v dolgoletnem majskem povprečju. Dne 24. maja so se, tako kot drugod na Notranjskem, na Zaplani pri temperaturi zraka 4 °C med dež pričele mešati snežinke. Zabeležen je bil drugi najhladnejši majski dan, najhladnejši pa ostaja 30. maj 2006 in tudi takrat se je med dežjem pojavljal sneg. 26. maja popoldne je ob nevihti severni del Zaplane pobelila debelejša plast sodre. V začetku meseca so bile izmerjene najvišje temperature in po nekaterih nižinah je bilo izmerjeno blizu 30 °C, hkrati pa so bila nekatera mrazišča na Zaplani takrat še vedno pod snegom. Na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani so prevladovali vetrovi vzhodnih smeri, bolj pogosto kot navadno pa so pihali tudi vetrovi zahodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani maja 2013.