V ponedeljek, 29. julija, je bilo vremensko dogajanje precej pestro. Po rekordno topli noči z najnižjo temperaturo zraka 21,7 °C je sledil zelo vroč dan s temperaturo zraka blizu 35 °C, popoldne pa je na vreme že vplivala hladna fronta. Ob njenem prehodu je nastalo nekaj nevihtnih linij, pred njimi pa se je pojavil močan veter zahodnih smeri. Na moč vetra lahko le sklepamo na podlagi manj kakovostnih meritev vetra na vremenskih postajah v okolici Logatca.

Podobno kot na vseh zasebnih vremenskih postajah potekajo meritve vetra na vremenski postaji Zaplana v časovnih intervalih daljših od 10 sekund. Ob sunkovitem vetru so torej največje hitrosti vetra pogosto izgubljene. Večina postaj je postavljena tudi na lokacijah, ki za meritve hitrosti vetra niso najbolj primerne. To je še zlasti očitno pri vremenski postaji Zaplana, kjer okoliška vegetacija zmanjšuje vetrovnost. Na Zaplani je bila največja hitrost vetra 59 km/h izmerjena 23. novembra 2005, močan jugozahodni veter se je pojavil 16. novembra 2002, 30. novembra 2009 močan južni veter, 29. junija 2005 pa močan nevihtni piš.

29. julija letos je bila na vremenski postaji Zaplana izmerjena hitrost vetra samo 33 km/h, pa še to ob nevihti ponoči. V času najmočnejšega vetra ob popoldanski nevihti so bile izmerjene hitrosti vetra še nižje. Močnejši sunek vetra pa je ujela vremenska postaja Petkovec (54 km/h) ter ena od dveh logaških vremenskih postaj (74 km/h). Dogodek je bil zabeležen tudi kot prašni vihar, saj je veter dvigoval večje količine presušene prsti.

Veter je nagnil in polomil zlasti smreke.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

Najnovejša številka revije Vetrnica je posvečena ljubiteljski meteorologiji. Pred časom je bil v tej publikaciji Slovenskega meteorološkega društva (SMD) objavljen članek o splošnih meritvah in opazovanju vremena na Zaplani, v 5. številki Vetrnice pa je objavljen še članek o mraziščih. Kot član Društva za raziskovanje vremena in podnebja (DRVP) pa sem sodeloval tudi pri nastajanju članka o meteoroloških meritvah na Javorniku pri Črnem Vrhu nad Idrijo.

Vabljeni k branju še vseh ostalih zanimivih prispevkov s področja meteorologije, ki si jih lahko ogledate s klikom na spodnjo sliko!

Junij 2013 je bil na območju osrednje Slovenije nadpovprečno topel mesec, saj je bila mesečna temperatura za 2 °C nad povprečjem obdobja 1961-1990. Čeprav je bilo kar nekaj junijskih dni precej svežih pa je na višje povprečje vplival teden dni trajajoč vročinski val v sredini meseca. Kljub devetim padavinskim dnem je bila skupna količina padavin občutno pod povprečjem.

Povprečna mesečna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je znašala 16,6 °C, povprečna najnižja 11,0 °C in povprečna najvišja 23,1 °C. S povprečno temperaturo 16,1 °C je bil najhladnejši junij 2009, najtoplejši pa je bil s temperaturo 18,0 °C junij 2012. Najnižja temperatura je bila 7,1 °C (3. junija), najvišja pa 32,1 °C (19. junija). Devetkrat je temperatura presegla 25 °C in štirikrat 30 °C. Junij 2013 je bil drugi najhladnejši in drugi najbolj suh mesec od pričetka meritev na vremenski postaji Zaplana leta 2006. Padlo je 48,7 mm dežja, kar je samo četrtina padavin kot jih je meteorološka postaja Rovte beležila v dolgoletnem junijskem povprečju. Malo zahodneje od Zaplane je bila mesečna višina padavin višja zaradi lokalne nevihte 2. junija, ob kateri je padlo več 10 mm dežja, medtem ko je bilo v okolici v glavnem suho vreme. Na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani so prevladovali vetrovi vzhodnih smeri, okrepljen veter severnih smeri pa je 26. junija zapihal iz okoliških neviht.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v juniju 2013. Tekom meseca so bili izvedeni številni posegi na vetromeru in to je potrebno upoštevati pri interpretaciji podatkov.

Oblaki rodu altocumulus in vrste lenticularis v obliki leče pogosto nastajajo na grebenu Karavank in Kamniško Savinjskih Alp. Na Zaplani so vidni na severnem in severovzhodnem obzorju in kažejo na severno smer vetra v višini samih oblakov. V primeru, da je severnik prisoten tudi nižje, so vremenske razmere na Zaplani drugačne kot ob drugih smereh vetra, tudi severovzhodni. Ob severniku je vetrovnost na Zaplani manjša, čez dan piha lokalni veter iz smeri Vrhnike, na Spodnji Zaplani zvečer hitro nastane temperaturna inverzija in noči so zelo hladne. Ob takem vetru je Zaplana vremensko gledano ločena od razmer v Ljubljanski kotlini, saj so jutra tudi na sicer pogosto megleni Spodnji Zaplani jasna, ali pa se iz smeri Logatca razširi le plitva radiacijska megla. Vlažnost zraka je običajno nizka, pozimi pa se v primeru padavin meja sneženja spusti nižje kot ob vzhodniku.

Na zgornjem hitrem posnetku si lahko ogledate opisane oblake, ki so bili na Zaplani vidni v nedeljo, 30. junija. Vidne so tudi tri “kosilnice” na vodni pogon.

Meteorološka pomlad 2013 je bila na območju osrednje Slovenije za okoli pol stopinje Celzija toplejša od dolgoletnega povprečja med letoma 1961 in 1990. Trimesečje marec-maj so zaznamovale predvsem padavine, ki so dolgo časa vztrajale tudi v snežni obliki. Glede na minula leta je bila pomlad precej hladna, zaradi oblačnega vremena pa ni bilo nevarnosti za pojav negativnih temperatur v pozni pomladi.

Povprečna temperatura na Zaplani je bila 7,6 °C. Od pričetka meritev pred sedmimi leti pomlad še nikdar ni bila tako hladna. S temperaturo 7,8 °C je bila do zdaj najhladnejša pomlad 2006, najtoplejša pa pomlad 2007 z 10,8 °C. Pod ledišče se je temperatura na dveh metrih višine v meteorološki hišici nazadnje spustila 4. aprila, pri tleh pa še deset dni kasneje. Obdobje z negativno temperaturo pri tleh se je zaključilo zelo zgodaj, kar je paradoks letošnje hladne pomladi. Podobno kot v letu 2006 je tudi letos ob koncu maja za krajši čas padal dež s snegom. Padlo je  563,6 mm padavin, kar je 150 % dolgoletnega spomladanskega povprečja padavin na meteorološki postaji v bližnjih Rovtah. Padavine od običajnih razmer niso zelo odstopale, saj je bilo na Zaplani po letu 2006 spomladi še dvakrat izmerjeno čez 500 mm padavin. Je bila pa pomlad toliko bolj zasnežena, saj je ob koncu marca snežna odeja presegla 50 cm, povsem pa skopnela okoli 10. aprila.

Spodnja tabela prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), pomladno povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v pomladi 2013 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko pomlad 2013.

Vreme je bilo spremenljivo, temperatura je pogosto padala z rastočo nadmorsko višino in temperaturna inverzija je bila redka. To se odraža predvsem na podatkih z Ulovke, ki je bila opazno hladnejša od vremenske postaje na Spodnji Zaplani. Medtem ko so bili na ostalih merilnih mestih ledeni dnevi zabeleženi zgolj v marcu, pa sta bila na Ulovki dva ledena dneva tudi še v aprilu. 25. marca sredi dneva je bila na Ulovki najvišja temperatura le -6,9 °C, na Spodnji Zaplani pa -5,6 °C. Temperatura pod -10 °C se je pojavila le v najbolj izpostavljenih legah Zaplane in v mraziščih.

Povprečna temperatura je bila najnižja na Ulovki, upoštevajoč mrazišča pa v Globoki dolini. Zaradi hladilnega učinka dolgotrajne snežne odeje je bila v aprilu v tem mrazišču povprečna temperatura dosti nižja kot na ostalih merilnih mestih. Ob prisotnosti snežne odeje v ozkem mrazišču se je temperatura pogosto spustila do 0 °C tudi v dneh brez pogojev za nastanek temperaturne inverzije in tako je bilo tu celo več hladnih dni kot v mrazišču Dolinca. Povsem drugače je bilo glede pojava zadnje negativne temperature, v Globoki dolini je bil namreč zadnji hladen dan zabeležen 24. aprila, v Dolinci pa 19. maja.

Povprečna mesečna temperatura zraka; vidno je izrazito aprilsko odstopanje v Globoki dolini.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

– zasebna vremenska postaja Å entjoÅ¡t nad Horjulom

V maju in v začetku junija se je spremenljivo vreme nadaljevalo, v mraziščih pa ni bilo zabeleženih posebnih temperaturnih ekstremov. V obdobju med 3. majem in  10. junijem je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -1,4 °C izmerjena 15. maja. Na vremenski postaji Zaplana 21 m nad dnom mrazišča Dolinca se je v omenjeni noči ohladilo do 4,8 °C. Nizka temperatura zraka je bila v mrazišču izmerjena še 14. maja sredi noči (-0,5 °C) in 19. maja (-0,2 °C), ko se je tudi zadnjič spustila pod ledišče. 9. junija je bila ob zahodniku izmerjena najvišja temperatura 24,6 °C, na zgornji meteorološki postaji Zaplana pa 24,5 °C.

Ljudje smo slab termometer in tudi sicer smo veliko bolj dovzetni za negativne kot pa za pozitivne temperaturne odklone od običajnih razmer. Slednji temperaturni odkloni so v zadnjih letih nedvomno pogostejši in izrazitejši od prvih. Čeprav so občutki morda drugačni pa je bil maj 2013 glede na obdobje med letoma 1961 in 1990 na območju osrednje Slovenije povprečno topel mesec in šele v primerjavi z zadnjimi dvajsetimi leti je bil za stopinjo hladnejši. Zapomnili si ga bomo po pogostih padavinah in povprečni dnevni temperaturi, ki se je zniževala postopno tekom celega meseca. To je sicer običajno za jesenske mesece. Kljub hladnemu vremenu letos nismo beležili pozne spomladanske pozebe ali sneženja.

Povprečna mesečna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je znašala 11,9 °C, povprečna najnižja 8,3 °C in povprečna najvišja 17,1 °C. Izrazito hladno obdobje je sledilo predvsem v dneh po 23. maju. Maj 2013 je bil najhladnejši in najbolj moker od pričetka meritev na vremenski postaji Zaplana leta 2006. Do letos je bil s povprečno temperaturo 12,5 °C najhladnejši maj 2010, najtoplejši pa je bil s temperaturo 15,1 °C maj 2009. Najnižja temperatura je bila 4,2 °C (24. maja), najvišja pa 25,2 °C (1. maja). Padlo je 224,8 mm dežja, kar je še enkrat toliko padavin kot jih na meteorološki postaji Rovte pade v dolgoletnem majskem povprečju. Dne 24. maja so se, tako kot drugod na Notranjskem, na Zaplani pri temperaturi zraka 4 °C med dež pričele mešati snežinke. Zabeležen je bil drugi najhladnejši majski dan, najhladnejši pa ostaja 30. maj 2006 in tudi takrat se je med dežjem pojavljal sneg. 26. maja popoldne je ob nevihti severni del Zaplane pobelila debelejša plast sodre. V začetku meseca so bile izmerjene najvišje temperature in po nekaterih nižinah je bilo izmerjeno blizu 30 °C, hkrati pa so bila nekatera mrazišča na Zaplani takrat še vedno pod snegom. Na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani so prevladovali vetrovi vzhodnih smeri, bolj pogosto kot navadno pa so pihali tudi vetrovi zahodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani maja 2013.

Tekom minule zime v mraziščih Zaplane ni bilo izjemno nizkih temperatur in podobno je bilo tudi v najnovejšem spomladanskem merilnem nizu, ki ga je zaznamovala predvsem debela in dolgotrajna snežna odeja v zaprtih mraziščih. Ta je bila posledica izdatnih snežnih padavin pozimi in v zgodnji pomladi ter relativno suhega aprila.

V obdobju med 13. marcem in 3. majem so bile jasne noči brez vetra redke in še te so se pojavljale v času manj mrzle zračne mase. V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura -15,5 °C izmerjena 16. marca. Na vremenski postaji Zaplana 21 m nad dnom mrazišča Dolinca se je v omenjeni noči ohladilo do -9,5 °C. Temperaturna razlika med mraziščem in okolico tako ni bila posebno velika. Temperatura se je v mrazišču globoko spustila še 28. marca sredi noči (-14,6 °C), v nadaljevanju pa so bile nočne temperature že precej višje. V merilnem obdobju se je temperatura nazadnje spustila pod ledišče 26. aprila, ko je bilo -0,8 °C. 1. maja je bila ob vzhodnem vetru v mrazišču izmerjena najvišja temperatura 27,1 °C, na zgornji meteorološki postaji Zaplana pa 25,2 °C.

Zaradi dinamičnega vremena s pogostimi padavinami, kakršno je vladalo v minulih mesecih, pa najbolj zanimivi izmerjeni podatki ne prihajajo iz Dolince, temveč iz precej globjega mrazišča Globoka dolina pri Jezercu. Po sneženi zimi in prvi tretjini pomladi je Globoko dolino še večji del aprila pokrivala meter debela snežna odeja, ki še do 5. maja zjutraj ni povsem skopnela. Sneg v Dolinci je pobralo tri tedne prej, mrazišče pod sedanjim čebelnjakom pa je bilo zasneženo do konca aprila. Dolgo v pomlad zasneženo dno Globoke doline je imelo velik vpliv na temperaturo zraka v tej kraški kotanji.

Potek temperature zraka v mrazišču Globoka dolina v primerjavi z vremensko postajo Zaplana spomladi 2013.

Kot je razvidno iz grafikona je temperatura zraka sledila temperaturi snežne odeje, ki znaša okoli 0 °C. V začetku obdobja je temperatura zraka tudi podnevi vztrajala okoli ledišča, v nadaljevanju pa se je temperatura približala ledišču le še ponoči. Vpliv snežne odeje je dobro viden 16. in 17. marca, ko se je ob otoplitvi v mrazišču hitro segrelo do 0 °C, nad to vrednostjo pa zaradi vpliva mrzlega snega temperatura ni segla. Nizka nadmorska višina mrazišča se pozna v dneh okoli 25. marca, ko je bilo mrazišče ob vetrovnem in s tem premešanem ozračju toplejše od vremenske postaje Zaplana. 18. aprila čez dan pa je bila med vremensko postajo Zaplana in mraziščem zabeležena temperaturna razlika kar 19,2 °C. Takšna temperaturna razlika na območju Zaplane še ni bila izmerjena.

Temperaturni odklon v minulem aprilu je bil glede na obdobje med letoma 1961 in 1990 na območju osrednje Slovenije  za 2 °C pozitiven. Drugi mesec letošnje meteorološke pomladi si bomo zapomnili predvsem po snežni odeji, ki se je iz marca zavlekla še v prve aprilske dni. Letos je na Zaplani v aprilu snežilo prvič po letu 2006, v preteklosti pa je bilo aprilsko sneženje precej pogostejše.

Ne glede na minulo zimo je ob toplem aprilskem vremenu bukev olistala v povsem običajnem času.

Povprečna mesečna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je znašala 9,4 °C, povprečna najnižja 4,9 °C in povprečna najvišja 14,5 °C. S povprečno temperaturo 8,0 °C je bil najhladnejši april 2008, najtoplejši je bil s temperaturo 11,8 °C april 2007. Najnižja temperatura je bila -0,9 °C (1. aprila), najvišja pa 25,7 °C (25. aprila). Prvi trije dnevi v mesecu so bili hladni dnevi z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C, v drugi polovici meseca pa so bili zabeleženi že trije topli dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C in za tisti čas so se pojavljale tudi dokaj visoke jutranje temperature. Padlo je 80,3 mm padavin, kar predstavlja polovico dolgoletnega aprilskega povprečja na meteorološki postaji Rovte. V prvih dneh aprila je padlo okoli 10 cm novega snega, na vremenski postaji je bilo skupaj še več kot 30 cm snega, ki pa je nato skopnel 9. aprila. Nekatera okoliška mrazišča je debela snežna odeja pokrivala ves mesec. Na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani so prevladovali vetrovi vzhodnih smeri, bolj pogosto kot navadno pa so pihali tudi vetrovi zahodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani aprila 2013.

Zima je bila bogata s snežnimi padavinami in čeprav je bil april pretopel mesec se je v mnogih mraziščih Zaplane snežna odeja obdržala večji del omenjenega meseca. Globoko dolino pri Jezercu pa je sneg pokrival tudi še 1. maja. Omenjenega dne je bilo v tem najnižje ležečem mrazišču na 489 m nadmorske višine še 32 cm snega. Ne gre za izjemen dogodek, saj je mrazišče sneg pokrival tudi že v maju 2004, tisto zimo pa je zanimivo padlo manj snežnih padavin kot letos. Dolgotrajna snežna odeja v mrazišču je odvisna več dejavnikov in ne zgolj od velike količine snežnih padavin, ki so sicer najpomembnejše. V lanski pomladi 2012 je snežna odeja v mrazišču skopnela že sredi marca, kar je bila posledica zelo majhne količine snežnih padavin pozimi. Letošnji sneženi zimi je sledil topel april, hladnih noči je bilo malo in snežna odeja v mrazišču je redko pomrznila.

Pogled proti dnu Globoke doline.

Snežna krpa je po povrÅ¡ini merila Å¡e okoli 100 m².

Snežne luknje okoli snegomera in drevesnih debel pa so nakazovale na še vedno konkretno debelo snežno odejo. Tla so bila povsem razmočena, veliko leskovih grmov je sneg tudi izruval.

Kontrast med snežno odejo in delno olistanim drevjem nad mraziščem je bil velik.

V mrazišču bo pomlad skoraj povsem izostala, saj bo zimi naenkrat sledilo poletje.