Letošnje poletje je bilo drugo najbolj vroče po letu 2006, tako po povprečni temperaturi kot po številu dni s temperaturo nad 25 in 30 °C. Toda vročinski valovi so bili izrazitejši in padlo je manj dežja kot v povprečno najbolj vročih poletjih 2012 in 2003. Več je bilo dni s temperaturo nad 35 °C, z naskokom je bil presežen vročinski rekord, zabeležena pa je bila tudi rekordno topla noč. Temperatura treh poletnih mesecev, junija, julija in avgusta, je bila na območju osrednje Slovenije za 3 °C nad povprečjem obdobja 1961-1990.

Povprečna poletna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je znašala 18,8 °C. Bila je za 0,6 °C nižja kot v poletju 2012 in za 1,2 °C višja kot v najhladnejšem poletju 2006. Najnižja temperatura je bila 7,1 °C (3. junija), najvišja pa 38,5 °C (8. avgusta). Po živosrebrnem termometru je bilo izmerjeno celo rekordnih 38,7 °C. Temperatura je v kar petih dneh presegla 35 °C, v najbolj vročem dnevu pa je samodejna vremenska postaja izmerila rekordno nizko, 12 % relativno vlažnost zraka. Letošnje poletje je po številu toplih (49) in vročih dni (19) zaostalo za poletjem 2012. Preseglo pa ga je po sušnosti, saj je padlo 183,8 mm dežja, kar je le 42 % poletnega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Vremenska postaja na Spodnji Zaplani je bila pogosto na robu nevihtnega dogajanja, ki je bilo tako izrazitejše predvsem na Vrhniki, Petkovcu in Zgornji Zaplani. Nevihto 29. julija je spremljal močan zahodni veter, ki je na podlagi podatkov z okoliških vremenskih postaj presegel hitrost 70 km/h.

Spodnja tabela prikazuje število vročih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 30 °C), toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), toplih noči (najnižja nočna temperatura je višja ali enaka 20 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), poletno povprečje najnižje oziroma najvišje dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v poletju 2013 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri). Merilni mesti na Šentjoštu in Ulovki sta izrazito višinski, v tabelo pa so vključeni tudi podatki iz mrazišč Dolinca in Globoka dolina. Prvo mrazišče je plitvo in travnato, drugo globoko in gozdnato.

Temperaturni podatki za meteorološko poletje 2013.

Najvišja poletna minimalna temperatura (7,1 °C) je bila tokrat izmerjena na Spodnji Zaplani in ne na enem od dveh višinskih merilnih mest. Gre za splet vremenskih razmer, saj je v najhladnejši zračni masi 1. junija temperatura zaradi premešanega ozračja padala z nadmorsko višino in tako je bilo najhladneje na Ulovki. Podobno hladnih noči s temperaturno inverzijo, ob kateri bi bila nižja temperatura na Spodnji Zaplani, pa tekom poletja ni bilo več. Kljub precej višjim dnevnim temperaturam je bilo poletje na Spodnji Zaplani le za 0,6 °C toplejše kot na vrhu 235 m višje Ulovke, kar je posledica precej toplejših noči v višjih legah. Na Ulovki se v kar osmih nočeh temperatura ni spustila pod 20 °C (8. avgusta pod 23,1 °C), na Šentjoštu pa celo v dvanajstih. Na Spodnji Zaplani so tople noči velika redkost, 29. julija je bila z 21,7 °C zabeležena najtoplejša noč doslej in šele druga topla noč od pričetka meritev leta 2002. Poletje je bilo najhladnejše v mrazišču Dolinca in ne v Globoki dolini. Nizke dnevne temperature v Globoki dolini namreč niso odtehtale izredno nizkih nočnih temperatur v Dolinci. V tem mrazišču se je nočna temperatura tekom celotnega poletja v povprečju spuščala do 5,8 °C, od tega se je dvakrat spustila do 0,0 °C, enkrat pa do -1,1 °C.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

– zasebna vremenska postaja Å entjoÅ¡t nad Horjulom