Prvi mesec meteorološke zime je bil v nižinski osrednji Sloveniji za več kot 2 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. Ob močni in dolgotrajni temperaturni inverziji v sredini meseca se je temperatura zraka spreminjala na kratke razdalje, kar je imelo odločilen vpliv tudi na povprečno mesečno temperaturo, saj so bile vremenske postaje v nižjih hribih toplejše od tistih v dolinah. Nekaj zime v obliki ivja, nizkih jutranjih in dnevnih temperatur so večinoma izkusile samo doline.

Povprečna mesečna temperatura na vremenski postaji Spodnja Zaplana je znašala 1,4 °C, povprečna najnižja -1,1 °C in povprečna najvišja 3,9 °C. Pozitivna decembrska temperatura ni nikakršna posebnost in po letu 2005 december nikoli ni bil posebno mrzel mesec. S povprečno temperaturo -1,7 °C je bil najhladnejši december 2010, najtoplejši pa s temperaturo 3,2 °C december 2006. Najnižja temperatura v minulem decembru je bila -9,5 °C (18. decembra), najvišja pa 9,5 °C (25. decembra). Zabeleženih je bilo 17 hladnih dni z minimalno temperaturo nižjo ali enako 0 °C in 6 zaporednih ledenih dni s celodnevno temperaturo pod lediščem. Obdobje med 12. in 19. decembrom je na Spodnji Zaplani minilo precej drugače kot v nekoliko višjih legah. Na Spodnji Zaplani več dni zapored temperatura ni presegla ledišča, v višjih legah pa je ravno nasprotno temperatura celo ponoči le redko padla pod 0 °C. V praznični zadnji tretjini meseca se nato tudi na Spodnji Zaplani ni več ohladilo pod 0 °C. Padlo je 104,9 mm padavin, vendar so bile padavine razporejene zelo neenakomerno, saj sta do 21. dne padla le 2 mm padavin. Mesečna količina padavin je sicer na koncu dosegla 63 % dolgoletnega decembrskega povprečje na bližnji vremenski postaji v Rovtah. Z izjemo nekaj snežnih krp prvega dne v mesecu je december v celoti minil brez snežnih padavin in snežne odeje.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v decembru 2013.

Podobno kot ponekod po svetu se tudi v Evropi uveljavlja poimenovanje posameznih ciklonov zmernih geografskih širin, ki po številnih a predvidljivih poteh potujejo prek Evrope. Na Zaplani bi lahko poimenovali tudi močne jesenske in zimske anticiklone, saj lahko tudi ti prinašajo lokalno pestre vremenske razmere in znatno vplivajo na potek kurilne sezone.

Ob močnih anticiklonih, še posebej, če jih pri tleh spremlja vlažen zrak, Zaplana po vremenskih razmerah zelo izstopa od bližnje okolice. Bistvena je prehodna lega Zaplane med Ljubljanskim barjem in višjim zaledjem Logatca. Barje je jeseni in pozimi pogosto več 100 m debel rezervoar hladnega in meglenega zraka, iz katerega na Zaplano z vzhodnim vetrom doteka hladnejši in bolj vlažen zrak. Oblačni pokrov lahko sega nad ali pod območjem Zaplane. V prvem primeru je dnevna temperatura zaradi megle nizka, vendar je temperatura kljub sončnemu vremenu nizka tudi v drugem primeru, saj je lahko ob tem še vedno prisoten hladen veter iznad oblačnega pokrova. Ta do Zaplane sicer ne sega, se pa nahaja tik pod njo.

Podobno kot v novembru 2011 so bile tudi ob zadnjem anticiklonu vremenske razmere zelo ugodne za nizko povprečno dnevno temperaturo zraka in nastanek ivja. Meja meglenega pokrova je bila občasno nekoliko nižja, tako da so bile noči na Zaplani pogosto jasne in zato še bolj mrzle, dopoldne pa se je ponovno razširila megla in zavrla dnevno ogrevanje. 17. decembra se je megleni pokrov nahajal najnižje, temperatura na Zaplani pa kljub sončnemu vremenu ni presegla ledišča ravno zaradi vetra.

Ob nizkem stanju meglenega pokrova je bila na Zaplani noč na 18. december mrzla, zaradi jasnega neba se je ohladilo kar do -9,5 °C. V višjih legah je že prevladoval zahodni veter. Na vremenski postaji Medvedje Brdo (788 m) je bilo ponoči za okoli 13 °C topleje kot na Zaplani, temperaturna razlika pa se je še povečala do zgodnjih popoldanskih ur, ko se je z dvigovanjem meglenega pokrova temperatura na Zaplani celo spuščala. Okoli 13. ure je znašala temperaturna razlika med vremenskima postajama Spodnja Zaplana in Medvedje Brdo (222 m višinske razlike, medsebojna oddaljenost 7,5 km) rekordnih 15,5 °C. V času najvišje temperature na Medvedjem Brdu, 9,5 °C, je bilo na Spodnji Zaplani kar -6,0 °C. Do rekordne razlike je prišlo ob spletu več okoliščin, zračna masa na višini Medvedjega Brda je bila namreč tega dne skoraj najtoplejša v celotnem obdobju, pihal pa je tudi zahodni veter, ki je preprečeval kakršenkoli vpliv hladnejšega zraka iz smeri Ljubljanske kotline in Zaplane. Megleni pokrov se je 14. decembra dvignil dovolj visoko, da se je prehodno ohladilo tudi na Medvedjem Brdu, na Zaplani pa je bila zaradi posledično debelejše megle temperatura najbolj stabilna tekom opisanega obdobja.

Potek temperature zraka na vremenski postaji Spodnja Zaplana in Medvedje Brdo.

Vladale so velike razlike v temperaturi zraka in razporeditvi megle. Medtem ko na Spodnji Zaplani temperatura šestkrat zapored tudi čez dan ni presegla ledišča, pa je temperatura npr. na Medvedjem Brdu pogosto ostala nad ničlo tudi ponoči. Tako si bomo v dolinah zadnji anticiklon zapomnili po mrazu, obratno pa jim bo nekaj kilometrov stran ali le nekaj 100 m višje isti anticiklon ostal v spominu po za ta čas zelo toplemu vremenu.

Ob temperaturni inverziji je bilo Medvedje Brdo bistveno toplejše od zamegljenih dolin.

Viri podatkov:

– vremenska postaja Medvedje Brdo

Meteorološka jesen 2013 je bila na območju osrednje Slovenije za 2 °C toplejša od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Na vremenski postaji Zaplana je bila prva negativna temperatura zraka zabeležena rekordno pozno. September in november sta bila izdatno namočena, precej suh pa je bil oktober, osrednji mesec meteorološke jeseni. Po dveh izjemnih oktobrskih sneženjih v letih 2011 in 2012 so bile letos jeseni precej bolj skromne snežne padavine.

Povprečna temperatura na Zaplani je znašala 10,0 °C, povprečna maksimalna  13,6 °C in povprečna minimalna temperatura 7,0 °C, s čimer se letošnja jesen na tej vremenski postaji po visoki temperaturi uvršča na tretje po letu 2006. Najvišja povprečna temperatura je bila zabeležena v jeseni 2006 (11,1 °C), najnižja pa v jeseni 2007 (7,7 °C). Najnižja letošnja jesenska temperatura je bila zabeležena 28. novembra (-5,7 °C), najvišja pa 3. septembra (25,5 °C). 28. oktober je bil rekordno topel dan za zadnjo dekado oktobra, saj se je temperatura ponoči in podnevi gibala med 15 in 19 °C. Pod ledišče se je temperatura spustila v petih dneh, medtem ko ledenih dni s celodnevno temperaturo pod 0 °C še ni bilo. Pri tleh pade temperatura pod ledišče navadno precej bolj zgodaj kot na 2 m višine v meteorološki hišici. Letos se je to zgodilo že 4. oktobra, po drugi strani pa je bila prva negativna temperatura v meteorološki hišici zabeležena šele 26. novembra, kar je najkasneje doslej. Deloma je to posledica spleta okoliščin oziroma merilne napake termometrov, saj je bilo po klasičnem minimalnem termometru že 17. oktobra -0,2 °C, po digitalnem termometru, na katerem temelji pričujoča statistika, pa 0,1 °C. Vse skupaj je padlo 547,1 mm oziroma 80  % običajnih jesenskih padavin na bližnji padavinski postaji Rovte. Padavine v septembru in novembru so bile povprečne ali so ga za spoznanje presegle, kljub temu pa je bil november na Zaplani najbolj namočen od pričetka meritev v letu 2006. Jesen po padavinah ni posebej izstopala, v preteklosti je bilo jeseni tako manj, kot tudi dosti več padavin kot letos. Najbolj mokra jesen je bila v letu 2010 (826 mm) in najbolj suha leta 2006 (208 mm). Letos je snežilo dvakrat v novembru, vendar v obeh primerih skromno. Tanka snežna odeja se je v december zavlekla le v bolj senčnih legah in v mraziščih.

Spodnja tabela prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), jesensko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v jeseni 2013 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri po poletnem času).

Temperaturni podatki za meteorološko jesen 2013.

Tekom meteorološke jeseni je bila relativno glede na preostala merilna mesta hladna zlasti Ulovka, kar kaže na dolgotrajno vremensko situacijo z večjim številom oblačnih in vetrovnih noči brez temperaturne inverzije. Prodorom hladnega zraka jasne noči brez vetra v glavnem niso sledile in tako je bila na Ulovki izmerjena nižja minimalna temperatura od tiste na običajno hladnejši Spodnji Zaplani. Na Ulovki se kar trikrat temperatura tudi prek dneva ni povzpela nad 0 °C, ledena dneva pa sta bila zabeležena le še v skrajno senčnem mrazišču Globoka dolina. Pod -10 °C se je temperatura spustila le v  mrazišču Dolinca, kjer je dnevno spreminjanje temperature zelo izrazito. V tem mrazišču je bilo tako daleč največ dni s temperaturo pod 0 °C, hkrati pa tudi največ dni s temperaturo vsaj 25 °C. Mrazišče je bilo na področju maksimalnih temperatur tako kot običajno najtoplejše od vseh merilnih mest, kljub temu pa je bilo zaradi precej nižjih nočnih temperatur tekom minule meteorološke jeseni v povprečju najhladnejše.

Temperaturna inverzija (Zaplana ponoči hladnejša od Ulovke) je bila redka zlasti v novembru.

Raziskovalci mrazišč smo v petek, 29. novembra, uresničili dolgoletne načrte za postavitev termometra v mrazišču Dvojček, sicer sosedu bolj znanega mrazišča Dolinca. V Dvojčku, kot to mrazišče v obliki dvojne vrtače (gre za povrÅ¡insko kraÅ¡ko obliko “dolec”) imenujemo, se je prve meritve temperature zraka izvedlo že v letu 2006. V kasnejÅ¡ih letih smo se posluževali le občasnih meritev v smislu postavitve termometra za čas noči.

Neredne meritve pa so bile kljub temu dovolj dober razlog za postavitev termometra. Čeprav sta si mrazišči Dvojček in Dolinca blizu vsako sebi pa obstaja med njima kar nekaj razlik. Povprečna temperatura je v Dolinci nižja in večkrat se spusti pod 0 °C kot v Dvojčku, vendar je spreminjanje temperature zraka v Dvojčku veliko bolj izrazito (hitrejše) in jutranja minimalna temperatura zraka se lahko spusti nižje kot v mrazišču Dolinca. Dvojček lahko prekaša Dolinco večinoma le v hladni polovici leta in še posebno v dneh, ko tla pokriva snežna odeja. Ta razlika predvidoma izhaja iz različnega stanja tal v obeh mraziščih, ki so v Dolinci nepokošena, manj osončena in zato hladnejša kot v Dvojčku, to razliko v stanju tal pa lahko uravna snežna odeja. V mrazišču Dvojček je temperaturna inverzija izrazitejša, saj se lahko na le nekaj višinskih metrih temperatura bolj spremeni kot v Dolinci.

Primer nočne temperaturne razlike med Dvojčkom in vremensko postajo Zaplana 22. februarja 2012.

Kljub globoko zamrznjenim tlem je postavitev merilnega mesta potekala hitro. Merilno mesto je bilo postavljeno ob soglasju lastnice zemljišča, zaradi koÅ¡nje trave, konjev in različnih otroÅ¡kih zimskih aktivnosti na snegu pa je bilo pomaknjeno ob rob mrazišča in postavljeno brez “jeklenic”.

Košnja trave v Dvojčku.

Začasno merilno mesto v Dvojčku februarja 2012. Lokacija je priljubljena za aktivnosti na snegu.

Merilno mesto je bilo postavljeno na najnižji točki, kar potrjuje tudi luža na snežni odeji (foto: Iztok Miklavčič). Mrazišče je bilo ob močnih nalivih 2. julija 2007 tudi poplavljeno.

Radiacijska megla kaže približni obseg jezera hladnega zraka.

 Novo merilno mesto v Dvojčku.

V obdobju, ko so meritve v obeh mraziščih prvič potekale istočasno, to je med 29. novembrom in 5. decembrom, je bila Dolinca ves čas hladnejša od Dvojčka. Najnižja temperatura zraka je bila zabeležena 4. decembra, v Dolinci -13,3 °C in v Dvojčku -10,5 °C. To je odraz stanja tal v mraziščih, saj je bilo 6. decembra dopoldne na površini golih tal v Dvojčku izmerjeno -1,2 °C, v Dolinci na površini zmrznjenega snega in slane -6 °C, na površini tal pa -4 °C.

V obdobju med 5. oktobrom in 1. decembrom je bilo v mrazišču Dolinca najhladneje v dneh ob koncu novembra. Takrat se je kljub pozitivni dnevni temperaturi slana v senčnih mraziščih zaradi suhega zraka zadržala ves dan, ob odsotnosti snežne odeje pa so tla zamrznila tudi do 10 cm v globino. Najnižja temperatura zraka -12,6 °C je bila v Dolinci izmerjena 29. novembra, ko se je na vremenski postaji Zaplana 21 m nad mraziščem ohladilo na -5,3 °C. Zanimiva je dinamika ohlajanja v omenjeni noči, saj se je temperatura v Dolinci sprva spustila na -10,8 °C, zaradi motnje se je nato ogrelo vse do -2,3 °C, ko se je ozračje umirilo pa se je ponovno ohladilo do -12,6 °C. Pod -10 °C se je temperatura spustila tudi 28. novembra (-11,2 °C) in istega dne v večernih urah (-10,8 °C).  Nizka temperatura zraka je bila izmerjena še 29. novembra zvečer (-9,0 °C), 17. oktobra (-4,9 °C) in 26. novembra (-4,6 °C). Najvišja temperatura v merilnem obdobju, 18,7 °C, je bila izmerjena 17. oktobra. Na zgornji vremenski postaji Zaplana je bilo istega dne 18,4 °C.

Najhladnejše obdobje zadnjega merilnega niza.

Letošnji november je bil v osrednji Sloveniji za 2 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. Pogosto in obilno je deževalo, snega pa je bilo le za vzorec. Ob koncu meseca se je ob severnem vetru zvrstilo nekaj sončnih, a hladnih dni, ko je bila temperatura zaradi prevetrenosti nižja predvsem v hribih. Ob odsotnosti snežne odeje so ponekod tla že konkretno zamrznila v globino.

Povprečna mesečna temperatura na vremenski postaji Zaplana je znašala 5,3 °C, povprečna najnižja 3,2 °C in povprečna najvišja 7,7 °C. S povprečno temperaturo 1,7 °C je bil daleč najhladnejši november 2011, najtoplejši pa s temperaturo 7,1 °C november 2006. Najnižja temperatura je bila -5,7 °C (28. novembra), najvišja pa 15,8 °C (7. novembra). Zabeleženih je bilo pet hladnih dni z minimalno temperaturo nižjo ali enako od 0 °C. 26. dne v mesecu je bila na vremenski postaji Zaplana na 2 m višine v meteorološki hišici z digitalnim termometrom zabeležena sploh prva negativna temperatura v letošnji jeseni in daleč najkasneje od pričetka meritev jeseni 2002. November je bil na Zaplani najbolj moker po letu 2006, saj je padlo 274,9 mm padavin. Padla količina padavin sicer le malo presega dolgoletno novembrsko povprečje na bližnji vremenski postaji v Rovtah. Snežilo je 22. in 30. novembra, v obeh primerih pa je nastala le skromna snežna odeja. 11. novembra je močnejši severni veter v širši okolici Zaplane povzročil nekaj škode predvsem na drevju.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v novembru 2013.

V letih 2011 in 2012 smo beležili tri oktobrska sneženja in kar nekaj dni z negativno temperaturo zraka, letošnji oktober pa je postregel s precej drugačnim vremenom. Mesec je bil topel in z malo dežja, hkrati pa tudi z malo Sonca. Povprečna oktobrska temperatura je bila v osrednji Sloveniji za 2 °C nad povprečjem obdobja 1961-1990. Najtoplejši dnevi so se zvrstili ob koncu meseca.

Povprečna mesečna temperatura na vremenski postaji Zaplana je znašala 11,0 °C, povprečna najnižja 7,9 °C in povprečna najvišja 14,5 °C. S povprečno temperaturo 7,5 °C je bil najhladnejši oktober 2010, najtoplejši pa s temperaturo 11,3 °C oktober 2006. Najnižja temperatura je bila 0,1 °C (17. oktobra), najvišja pa 18,7 °C (28. oktobra). Absolutna najvišja oktobrska temperatura ni bila izmerjena, v povprečju pa je bil rekordno topel zlasti 28. oktober s povprečno dnevno temperaturo 16,5 °C. Po letu 2006 je bil le še eden toplejši oktobrski dan, ki pa je bil zabeležen v začetku meseca. Visoka dnevna povprečja so bila posledica tople zračne mase ter vetrovnih in oblačnih noči. Statistično gledano na vremenski postaji Zaplana v oktobru ni bilo dneva z negativno temperaturo, kar se v obdobju po letu 2006 še ni zgodilo. Ob tem pa se je prvi mraz pri tleh pojavil relativno zgodaj in sicer je bilo -1,0 °C izmerjeno 4. oktobra. Glede na dolgoletno povprečje na meteorološki postaji v Rovtah je bil oktober na Zaplani precej suh, saj je padlo samo 52,5 mm dežja. Vlažen jugozahodnik je povzročal rahel dež predvsem na Dinarski gorski pregradi, oblačnost, ki je pogosto segala tudi nad Zaplano pa se je trgala nad osrednjo Slovenijo.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v oktobru 2013.

V teh dneh je pričela z delovanjem nova vremenska postaja na Medvedjem Brdu nad Logatcem. Ključno je bilo naše Društvo za raziskovanje vremena in podnebja, ki je k projektu izgradnje postaje pri tamkajšnjem Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) privabilo številne druge deležnike. Vremenska postaja na nadmorski višini 788 m je pomembna pridobitev za spremljanje vremenskih razmer v višjem zaledju mesta Logatec. Izjemen razgled na Medvedjem Brdu smo izkoristili tudi z namestitvijo vremenske kamere, ki snema vzdolž Dinarske gorske pregrade.

Meteorološka hišica na Medvedjem Brdu.

Obstoječe vremenske postaje so postavljene nižje, ob robu Ljubljanske kotline in večinoma v območju temperaturne inverzije (Spodnja Zaplana, Petkovec, Logatec). Postaja Medvedje Brdo stoji bistveno višje in je oddaljena od vplivov Ljubljanske kotline, hkrati pa je bližje Dinarski gorski pregradi, ki na celotnem območju kroji predvsem padavinsko sliko. Na postaji Medvedje Brdo se pričakuje nižjo temperaturo ob premešanem ozračju in višjo temperaturo ponoči. Obeta se zanimiva primerjava z merilnim mestom na Ulovki na Zaplani, ki stoji na podobni nadmorski višini ob robu Ljubljanske kotline, katere velik vpliv je opazen zlasti v zimskem času.

Razgled vremenske kamere.

– povezava do objave na druÅ¡tveni spletni strani

– povezava do vremenskih podatkov z Medvedjega Brda

“Od Trnovskega gozda, Javornikov pa vse tja do Snežnika bo veliko oblakov, občasno bo tudi deževalo”. Tako se pogosto glasi vremenska napoved v primeru vlažnega jugozahodnega vetra.

Spodnji time lapse posnetek je bil posnet na Zaplani, v prvem delu prikazuje orografsko oblačnost zaradi jugozahodnika nad Javorniki, v drugem delu pa nad Javornikom in Nanosom. Vse to so območja, ki predstavljajo enega od maksimumov padavin v Sloveniji. Oblaki na privetrni strani nastajajo, na zavetrni se sušijo in tako vztrajajo na istem mestu. Na vmesni planoti Hrušici se tovrstna oblačnost pojavlja redkeje. Na Dinarski pregradi je pihal jugozahodnik, višji oblaki cirusi pa so se pomikali iz zahodne smeri.

V obdobju med 1. septembrom in 5. oktobrom je bilo v mrazišču Dolinca najhladneje v prvih dneh oktobra, temperatura pa je v omenjenem obdobju prvič padla pod ledišče šele 23. septembra. Najnižja temperatura zraka -3,9 °C je bila v Dolinci izmerjena 4. oktobra, ko se je na vremenski postaji Zaplana 21 m nad mraziščem ohladilo na 1,1 °C. V mrazišču je bila nizka temperatura zraka izmerjena še 3. in 5. oktobra, -1,7 °C oz. -2,2 °C. Najvišja temperatura v merilnem obdobju, 27,1 °C, je bila izmerjena 3. septembra. Na zgornji vremenski postaji Zaplana je bilo istega dne zaradi vpliva vzhodnega vetra le 25,5 °C. Do sedaj najnižja septembrska temperatura -5,9 °C je bila v Dolinci izmerjena leta 2008.