Sušno obdobje se je pričelo v juniju, se nadaljevalo v julij in z izrednim vročinskim valom doseglo višek v avgustu. Rastlinska suša je bila najbolj izrazita v dneh pred dežjem 14. avgusta, hidrološko sušo pa sta blažili izdatno namočeni zima in pomlad. Kljub temu je bila nekaj časa motena oskrba s pitno vodo iz vodovodnega omrežja tako v delih logaške občine (Hotedršica), kot tudi na Zaplani, ki se v večjem delu napaja z vrhniškim vodovodom. V bližnji preteklosti poleti bukve niso izgubljale listja in vrtov ni bilo potrebno prisilno senčiti. V zadnjih dveh poletjih je bilo oboje že dejstvo, toda ljudje pričnemo tako ekstremna poletja hitro dojemati kot običajna.

Drugič zapored je listje z bukev odpadalo že v poletju.

V večjem delu Zaplane je zakraselost površja velika, prst je plitva in znaki suše se pokažejo že med vsakim krajšim sušnim obdobjem. Letošnja rastlinska suša je dosegla podobno stopnjo kot lanska, zanimivo pa so bile posledice nekoliko drugačne. Smrekovi sestoji so se za razliko od lani manj sušili zaradi lubadarja, vendar se bodo posledice letošnjih ugodnih vremenskih razmer za razvoj lubadarja lahko pokazale šele naslednje leto. Leska je kot je to že običajno na nekaterih rastiščih ogolela precej hitro, suša pa se je zelo poznala predvsem na bukvi. Celo s starih, dobro prilagojenih bukovih dreves je listje množično odpadalo že v začetku avgusta, kaj takega pa se za posamezna starejša drevesa v okolici vremenske postaje Zaplana ne pomni vsaj zadnjih 40 let. Nasprotno so bile nekatere mlajše bukve letos v boljšem stanju v primerjavi z lanskim avgustom. Vrtove se je bolj kot obdelovalo, reševalo, kajti zaradi vročinskega stresa se je z zalivanjem vrtnine zgolj ohranjalo pri življenju.

Posledice suše na leski.

Posledice suše na živi meji, obrezani v zgodnjem poletju.

“Topinambur” je kljub vzdržljivosti zaradi krompirju podobnim gomoljem težko prenaÅ¡al suÅ¡o.