V zadnjih dneh je v javnosti zaokrožila novica o 10.000 uradno odkritih kraških jamah v Sloveniji in da si je omenjeno zaporedno številko simbolično prislužila Žirovcova jama na območju Zaplane. V večjem delu Zaplane prevladuje kamnina dolomit, v katerem se redkeje pojavljajo večji jamski sistemi. Ti so pogostejši v apnencu, ki pa je na Zaplani omejen na območje ob glavni cesti, ki povezuje Logatec in Vrhniko.

Leta 2003 je bila odkrita jama vzhodno od Ulovke, ki se imenuje po jamarju in njenemu odkritelju Milanu Ferranu. Jama je bila veliko presenečenje predsem zaradi njene globine in najvišjega stalnega podzemeljskega slapa v Sloveniji. Še sedaj se poraja vprašanje, od kod vse pritekajo vode v jamo, saj je vodotok v jami precej bolj vodnat, kot vsi do sedaj znani površinski vodotoki skupaj, ki potencialno dotekajo v jamo. Dinamika dotekanja in pronicanja vode v jamo se ugotavlja tudi na podlagi meteoroloških podatkov iz moje meteorološke postaje na Spodnji Zaplani. Iz podatkov, katere z Milanom Ferranom in nekaterimi drugimi jamarji delim že nekaj let, so bile ugotovljene zanimive razlike v dotekanju vode v podzemlje v odvisnosti od vrste padavin (jesenski umirjeni tip padavin, na drugi strani nevihte) ter snežne retinence (prisotnost snežne odeje in njen vpliv na počasnejše pretakanje vode v podzemlje).

Leta 2006 je bila odkrita Žirovcova jama na območju Miznega Dola, na skrajnem severozahodnem delu Zaplane. V letu 2009 se je izkazalo, da gre za še eno veliko jamsko presenečenje. Posebnost te jame je njena 5-kilometrska dolžina, ki se z nadaljnim odkrivanjem še povečuje, ter kompleksen preplet jamskih rovov. Ves ta sistem so jamarji odkrili, gledano z vidika prostornine, na izredno majhnem območju. Območje je namreč dvignjeno nad okoliški relief s treh strani, kot nekakšna osamljena vzpetina, ki pa skriva v sebi predvsem za krasoslovno stroko zanimiv jamski sistem. Obe omenjeni jami nista primerni za turistični obisk.

Drugi dan zapored je bilo zlasti v zahodni polovici Slovenije nenavadno vroče za maj. Na Letališču Portorož se je ogrelo do 32,3°C, v Ljubljani do 32,2°C, na Letališču JP Ljubljana do 31,6°C, v Postojni do 31,0°C in v Lescah do 30,6°C.

ARSO-meteo.si

Na posameznih meteoroloških postajah v okviru državne meteorološke mreže so 25. ali 26.maja zabeležili rekordno visoke temperature zraka. V Postojni je bila prvič že v maju zabeležena temperatura nad 30°C, rekordno visoke temperature so bile tudi v Kočevju in na Kredarici. Iz teh podatkov gre sklepati, da je bila verjetno tudi na Zaplani izmerjena najvišja majska temperatura vsaj v zadnjega pol stoletja. 25.maja, ko je bila v Postojni izmerjena najvišja temperatura 31,6°C, se je na zasebni postaji Spodnja Zaplana ogrelo do 31,5°C. 26.maja, ko so bile temperature po Sloveniji večinoma malo nižje kot dan prej, se je na Zaplani ogrelo na rekordnih 31,6°C. Kot zanimivost velja omeniti potek temperature v bližnjem mrazišču Dolinca, kjer je bila 25.maja izmerjena temperatura 31,8°C, pet dni kasneje pa se je v jasni in mirni noči ohladilo na -2,4°C.

Viri podatkov:

– Vetrnica 01/09 – glasilo Slovenskega meteoroloÅ¡kega druÅ¡tva

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 10. aprila do 24. maja, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -5,8 °C izmerjena 16. aprila. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo do 0,1 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 12. aprila (-2,7 °C), 20. aprila (-2,5 °C), 29. aprila (-3,1 °C) ter 19. maja (-3,6 °C). Najvišja temperatura 23,7 °C je bila izmerjena 26. aprila ob vzhodnem vetru.  Istega dne je bilo na zgornji meteorološki postaji zaradi močnejšega in stalnega vzhodnega vetra le 21,7 °C.

Ob prehodu hladne fronte z izjemno obilnimi padavinami se je zgodaj zjutraj močno ohladilo in dež je marsikje po nižinah prešel v sneg. Pri Koči nad Šumikom na Pohorju so ob 7. uri zjutraj izmerili kar 70cm snega, na Kleniku nad Litijo 26cm, na Rakitni 24cm, v Logatcu 22cm, v Ljubljani in Celju pa 8cm snega. Ponekod je v 24-urah padlo prek 100mm padavin; na Turškem Vrhu v Halozah so jih izmerili 140mm, v Gornjem Gradu 113mm, v Čepovanu 107mm, v Postojni 106mm in v Celju 100mm.

ARSO-meteo.si

Kot primer zelo poznega sneženja v Sloveniji je v medijih in literaturi pogosto izpostavljeno sneženje 20.maja 1969. V Ljubljani so bili po 10.maju zabeleženi trije dnevi s temperaturo nad 30°C, 20. maja pa se je prestolnica prebudila v zasneženo jutro. V Rovtah nad Logatcem je zapadlo 16cm, na Vrhniki 10cm in v Šentjoštu nad Horjulom 20cm snega. Glede na nizko nadmorsko višino je veliko snega padlo na logaškem, padlo je celo več snega kot v mnogih višjeležečih krajih na Idrijskem in južnem Notranjskem, kjer je bilo večinoma tudi več padavin. Pomembno vlogo je očitno odigral zaprt tip reliefa v širši okolici Logatca, ki je zaradi šibkejših vetrov omogočal hitrejši spust meje sneženja. Na Spodnji Zaplani je predvidoma padlo 70mm padavin v 24-urah in do 25cm snega.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Posledica fenskih vetrov in s tem nizke relativne vlažnosti zraka v zadnjih dneh so tudi nizke jutranje temperature 19.maja. Večer pred tem je bilo na Zaplani še vetrovno in zabeležen je bil verjetno najbolj suh večer od obstoja avtomatske meteorološke postaje leta 2005. Ob 22:00 uri je bila ob temperaturi 11°C relativna vlažnost na meteorološki postaji samo 30%, ob polnoči pa 35%. Ob tako suhem ozračju se je temperatura do jutra močno znižala in dosegla minimum ob 6:00 zjutraj, ko je bilo na 2m višine v meteorološki hišici 2,0°C. Temperatura se je pri tleh prav gotovo spustila nekoliko pod ledišče, na kar kažejo tudi podatki iz uradne mreže meteoroloških postaj. Na zasebni meteorološki postaji Gorenji Logatec se je ohladilo do 0,9°C, na Petkovcu pa do 1,6°C. Temperaturna razlika med Logatcem in Zaplano je torej znašala dobro stopinjo, medtem ko je bila razlika dan pred tem zaradi debelejše megle v Logatcu samo 0,4°C. Od leta 2003 naprej je bila na Spodnji Zaplani najnižja majska temperatura -0,6°C, izmerjena v obdobju od 10. do 13.maja 2005.

V noči na 19.maj se je temperatura na Zaplani nevarno približala ledišču.

Viri podatkov:

– zasebni meteoroloÅ¡ki postaji Petkovec in Gorenji Logatec

V teh dneh so naši kraji na obrobju območja nizkega zračnega pritiska nad vzhodno Evropo, ob tem pa so 17.maja nad nami prevladovali severozahodni vetrovi, ki so se na območju Zaplane kazali kot zahodni veter, ki je pihal čez dan. V noči na ponedeljek 17.maja se je na Zaplani severozahodnik umiril in prevladal je lokalni nočni veter iz smeri Logatca, tako da je temperatura kljub oblačni noči nekoliko padla. V Ljubljanski kotlini je fenski severozahodnik pihal tudi ponoči in posledično je prišlo do večjih temperaturnih razlik, saj je bilo denimo v Ljubljani v jutranjem času za 7°C topleje, kot na Zaplani. Takšne temperaturne razlike se običajno pojavljajo v odnosu meteorološke postaje Spodnja Zaplana do višjeležečih krajev nad temperaturno inverzijo, v tem primeru pa je šlo za veliko temperaturno razliko med Zaplano in kraji v Ljubljanski kotlini, kar se dogaja precej redkeje. V noči na 18.maj je bila smer vetrov bolj severna, kar je na Zaplani povzročilo jasno in zatišno noč s temperaturo 4,5°C. Ponovno je bilo precej topleje v Ljubljanski kotlini, kjer so bili temperaturni minimumi v primerjavi z Zaplano za 4°C višji, medtem ko so bile trenutne temperaturne razlike še večje. Tako je bilo ob 8:00 zjutraj na Zaplani 5,5°C, v Ljubljani pa kar 13,5°C.

Viri podatkov:

– Agencija RS za okolje, Državna meteoroloÅ¡ka služba

– Ogimet

Odziv rastlin na spremembe okolja lahko proučujemo na podlagi njihovih razvojnih stopenj oz. fenoloških faz. Skozi letne čase se pri rastlinah zvrstijo določene razvojne stopnje, kot so olistanje, cvetenje, odpadanje listja in še številne druge. Fenološke faze so odvisne predvsem od vremena, zato se fenološka opazovanja pogosto izvajajo v okviru meteoroloških služb na agrometeoroloških in fenoloških postajah. V okolici Zaplane sta fenološki postaji v Rovtah in na Vrhniki. Čeprav je letošnja pomlad hladnejša od lanske, pa na Zaplani pri večini rastlin v fenofazah ni bilo večjih razlik v primerjavi z minulimi leti.

Črni teloh je spomladanska rastlina, ki najpogosteje zacveti v marcu. Ni znanilec pomladi, saj se lahko pojavlja tudi v decembru, če le ni mraza ali snežne odeje. 28.marca so bili na Zaplani le še posamezni primerki črnega teloha.

V podobnem času cvetijo tudi pomladanski žafrani.

Trobentice je v ekstremno toplih zimah mogoče najti že v decembru, kar se je v zadnjih nekaj letih zgodilo v decembrih 2006 in 2009. Trobentice na Zaplani v največjem številu cvetijo aprila.

V aprilu se prikažejo tudi podlesne vetrnice.

Bukev na Zaplani v zadnjih, toplejših letih, olista okoli 29.aprila in letošnja pomlad glede tega ni bila nikakršna izjema.

Pri bukvah je značilno, da se lahko pri dveh osebkih, čeprav uspevata čisto skupaj, fenološke faze razlikujejo za nekaj dni.

28.aprila so bile bukve na Zaplani nad 600m nadmorske višine bolj olistane, kot v nižjih legah, kjer se je zaradi temperaturne inverzije še sredi meseca aprila pojavljala zmrzal.

 

Pogled z višine 650m na Logaško polje; na omenjeni višini so bile v zadnjih tednih temperature v posameznih jutrih neprimerno višje, kot na Spodnji Zaplani in še posebno na Logaškem polju. Kljub temu pa razlika v času olistanja bukve med omenjenimi lokacijami letos ni bila tako očitna, kot spomladi 2009.

Ob koncu aprila lahko v pravih preprogah zacveti spomladanska torilnica, ki je pogosto zamenjana s spominčicami. Na Zaplani obstaja več različnih gozdnih združb (v odvisnosti od talnih in klimatskih razmer se na določenih območjih izoblikujejo neke tipične skupine rastlin), na območju meteorološke postaje pa je značilna ravno gozdna združba bukve in spomladanske torilnice.

Mokrotnejše lege na Zaplani v aprilu povsem prekrije čemaž, divji česen, ki bi ga morali glede na njegove učinke bolj ceniti od običajnega, v zadnjem času kitajskega česna.

Regrat je tipična rastlina, katere razvoj se opazuje v okviru fenologije. Na Zaplani po travnikih množično zacveti v prvih dneh maja.

Vpliv rastišča na fenofaze je bil 9.maja nazorno viden na mladi bukvi, ki uspeva v globoki senci in zaradi žive skale na tanki odeji prsti. V olistanosti je omenjena bukev za svojimi vrstnicami v ozadju fotografije zaostajala za več kot deset dni.

Marsikje je bilo jutro najhladnejše v maju po letu 1950, višjeležeče kraje je prekrivala snežna odeja. V Novi vas na Blokah so izmerili kar -13,6°C, v Kočevju je termometer pokazal -6,9°C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu -5,0°C, v Novem mestu -4,7°C ter v Bovcu -2,8°C.

ARSO-meteo.si

Rekordno nizke majske temperature so bile posledica deloma jasne noči in vsaj v višjih legah tudi prisotnosti snežne odeje. Na Vrhniki je bilo -4,3°C, v Planini pri Rakeku -4,6°C in v Postojni -5,6°C. Na Vrhniki in v Postojni, v nasprotju z višjo Zaplano, 8.maja zjutraj ni bilo več snežne odeje. Zaradi ugodne vetrovnosti in prisotnosti snežne odeje se je ne mestu sedanje meteorološke postaje Zaplana v obravnavani noči predvidoma ohladilo do -6°C. Posebno nizke temperature so bile verjetno v mraziščih Zaplane, kjer so zasnežena tla še posebej velikega pomena za izrazite nočne ohladitve. Novejše primerjave kažejo, da so jutranje temperature v mraziščih Zaplane nižje od tistih na Blokah, kjer je bila ob mrazu maja 1957 izmerjena najnižja temperatura v okviru uradne mreže meteoroloških postaj.

Viri podatkov:

– MeteoroloÅ¡ki godiÅ¡njak

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

Predvsem Notranjsko in Kočevsko je po obilnem sneženju prekrivala debela snežna odeja. Na Rakitni (787m) je zapadlo 54cm, v Novi vasi (722m) na Blokah 52cm, v Babnem Polju (756m) 42cm, v Kočevju (463m) 41cm in v Šentjoštu nad Horjulom (620m) 39cm snega.

ARSO-meteo.si

Na podlagi meteoroloških opazovanj v Ljubljani je pričelo snežiti že 5.maja zvečer in kjer je bila najvišja snežna odeja, 13cm, izmerjena 6.maja. Tega dne se je ob prehodu genovskega ciklona prav preko Slovenije v malo višjih legah snežna odeja debelila in dosegla največjo višino dan kasneje. Tako so 7.maja zjutraj na Rovtah nad Logatcem izmerili kar 46cm snega. Glede na omenjeno postajo in Šentjošt nad Horjulom je bilo v nižjih delih Zaplane predvidoma do 40cm snega. V krajih nad 500m višine je bilo v maju zabeleženih pet dni s snežno odejo, v Žireh, Planini pri Rakeku, na Vrhniki in v Idriji pa dva do trije dnevi. Pojav sneženja je bil zabeležen celo v Vipavski dolini. V začetku maja je na nadmorskih višinah okoli 600m veliko drevja že olistanega in tako je v maju 1957 zagotovo prišlo do obsežnega snegoloma.

Viri podatkov:

– MeteoroloÅ¡ki godiÅ¡njak

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

Višje predele zahodne Slovenije je prekrivala visoka snežna odeja. Na Vojskem (1070m) nad Idrijo so zjutraj izmerili 65cm, na Črnem Vrhu (683m) nad Idrijo 40cm, na Pasji Ravni (880m) 36cm, na Bukovem (715m) 25cm in v Bovcu (425m) 10cm snega.

ARSO-meteo.si

Spomladi 1981 je snežilo ob koncu aprila, v višjih legah, denimo na Rovtah, pa so bili štirje dnevi s snežno odejo ali pojavom sneženja zabeleženi tudi v maju. 5.maja zjutraj, po prehodu Genovskega ciklona preko Slovenije, je bilo na Rovtah izmerjeno 22cm, v Logatcu 14cm in v Šentjoštu nad Horjulom 13cm snega. V Ljubljanski kotlini, razen na njenem obrobju (Vrhnika in Borovnica), ni snežilo. Efekt znižane meje sneženja (ZMS) je dobro opazen po temperaturah, saj je 4.maja popoldne na Vrhniki snežilo pri temperaturi 1°C, medtem ko je v Ljubljani na podobni nadmorski višini deževalo pri 5°C. V nižjih delih Zaplane je predvidoma padlo do 20cm snega. 5.maja zjutraj je bilo v večini višjeležečih krajih v južnem delu Notranjske zaradi toplejšega zraka kljub obilnim padavinam snega zgolj za vzorec, medtem ko je bila manjša količina snega v severnem delu Slovenije posledica majhne količine padavin. V 1200m visokih hribih nad Črnim Vrhom pri Idriji je šlo verjetno za rekordno debelo majsko snežno odejo, saj je tam padlo precej več padavin, kot na nižjem Vojskem nad Idrijo.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije