Predvsem Notranjsko in Kočevsko je po obilnem sneženju prekrivala debela snežna odeja. Na Rakitni (787m) je zapadlo 54cm, v Novi vasi (722m) na Blokah 52cm, v Babnem Polju (756m) 42cm, v Kočevju (463m) 41cm in v Šentjoštu nad Horjulom (620m) 39cm snega.

ARSO-meteo.si

Na podlagi meteoroloških opazovanj v Ljubljani je pričelo snežiti že 5.maja zvečer in kjer je bila najvišja snežna odeja, 13cm, izmerjena 6.maja. Tega dne se je ob prehodu genovskega ciklona prav preko Slovenije v malo višjih legah snežna odeja debelila in dosegla največjo višino dan kasneje. Tako so 7.maja zjutraj na Rovtah nad Logatcem izmerili kar 46cm snega. Glede na omenjeno postajo in Šentjošt nad Horjulom je bilo v nižjih delih Zaplane predvidoma do 40cm snega. V krajih nad 500m višine je bilo v maju zabeleženih pet dni s snežno odejo, v Žireh, Planini pri Rakeku, na Vrhniki in v Idriji pa dva do trije dnevi. Pojav sneženja je bil zabeležen celo v Vipavski dolini. V začetku maja je na nadmorskih višinah okoli 600m veliko drevja že olistanega in tako je v maju 1957 zagotovo prišlo do obsežnega snegoloma.

Viri podatkov:

– MeteoroloÅ¡ki godiÅ¡njak

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije