Meteorološka pomlad 2010 je bila v Sloveniji za stopinjo toplejša od dolgoletnega povprečja, na Zaplani pa je bila to druga najhladnejša pomlad po letu 2006. Povprečna pomladna temperatura je bila 8,3°C, povprečna minimalna 4,0°C in povprečna maksimalna temperatura 13,3°C. Najnižja pomladna temperatura je bila ob takrat še prisotni snežni odeji zabeležena 6.marca (-10,2°C), najvišja pa 25.maja (25,4°C). Nad 25°C se je temperatura dvignila v enem dnevu, pod ledišče pa se je spustila v dvajsetih dneh. Negativna temperatura na 2m višine je bila nazadnje zabeležena 8.aprila, pri tleh pa se je zadnja slana verjetno pojavila 19.maja. Padlo je 344,2mm dežja, kar je le malo pod dolgoletnim povprečjem padavin na Rovtah. Marec in april sta bila podpovprečno namočena, v maju pa je bilo zabeleženo veliko dni s padavinami in nadpovprečno oblačnim vremenom. Pomlad 2010 je bila tako v splošnem tudi manj osončena. Že četrto pomlad zapored je zaznamovala odsotnost aprilskega sneženja.

Na spletnih straneh Podnebje Zaplane je v zvezi z najdebelejšimi drevesi na Zaplani in v bližnji okolici zapisano, da se verjetno najdebelejše drevo na tem območju, bukev pri Turku, počasi poslavlja. Za bukev izjemnih dimenzij, ki raste na osojnem in zelo strmem pobočju Malega vrha na skrajnem zahodnem robu Zaplane, sem izvedel ob koncu 90-ih let. Do leta 2008 se je vitalnost drevesa več kot očitno poslabšala, v zadnjem času pa se slabša vse hitreje.

Deblo je v spodnjem delu sicer videti povsem zdravo, vendar počasi gnije. Po mnenju gozdarske stroke (TV oddaja Slovenska kronika v letu 2009) je drevo vsekakor prišlo v jesen življenja, kar pa naj ne bi pomenilo, da nima pred seboj še nekaj desetletij življenja. Vendar letošnje razmere kažejo na izjemno poslabšanje vitalnosti drevesa. V nekaj letih je bukev izgubila večji del krošnje, saj so se trhle veje ob zimskih viharjih polomile. V vršnem delu poraščajo bukev lesne gobe, vidne pa so tudi odmrle veje.

Deblo je predvsem na severni strani precej načeto, saj je velik del lubja preprosto odpadel. Kljub temu bukev še vedno deluje zelo mogočno, še posebej iz vzhodne, pa tudi severne smeri, kjer se zaradi strmega pobočja večji del korenin nahaja na površju.

 

Pred dobrim desetletjem naj bi imela bukev v prsnem obsegu, po dogovoru je to 1,3m nad tlemi, obseg 490cm, kar jo brez dvoma uvršča med najdebelejše predstavnike svoje vrste v Sloveniji. Za nameček so bili pred leti primorani požagati najdebelejšo znano slovensko bukev na območju Hobovš pri Žireh. Bukvi pri Turku sem 7.junija 2010 izmeril prsni obseg 485cm. Številka se nekoliko razlikuje od uradne, kar gre pripisati težkim razmeram za meritve in samemu hiranju drevesa, ki mu odpada lubje. Starost drevesa je verjetno nekaj stoletij, ne le zaradi dimenzij, temveč tudi zaradi specifičnih rastiščnih pogojev. Pravo starost drevesa ugotovimo po številu drevesnih letnic, ki pa morajo biti preštete korektno, kar zlasti velja za letnice v sredini. Te kažejo na čas, ko je bilo drevo še mlado. Bukev velja za senčno drevesno vrsto, ki lahko več desetletij preživi kot majhno drevesce v senci višjih dreves. Tako je lahko bukev, ki ima premer debla samo kakšen centimeter, stara tudi 50 let, pa čeprav bi v tako tankem deblu razločili kvečjemu dve ali tri letnice. Letnic razporejenih tako na gosto s prostim očesom seveda ni mogoče prešteti in tako napačno ocenimo starost drevesa.

Na notranjskih planotah je bila zjutraj slana, nenavadno hladno za junij je bilo tudi drugod. Na Rakitni je bila minimalna temperatura -3,0°C, v Babnem Polju so izmerili -2,0°C, v Novi vasi na Blokah -1,8°C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 1,0°C in Biljah pri Novi Gorici 4,4°C.

ARSO-meteo.si

Dan pred tem je deževalo, proti večeru pa se je že razjasnilo in nizke večerne temperature so napovedovale hladno jutro. Zelo nizke jutranje temperature sta v Ljubljanski kotlini preprečili megla in nizka oblačnost, medtem ko so bile v višje ležečih krajih s temperaturno inverzijo temperature nižje zaradi jasne noči ali zgolj plitve jutranje megle. V Postojni se je ohladilo do 1,4°C, na Rovtah nad Logatcem je bilo 1,5°C, na Vrhniki in v Ljubljani, kjer je bilo jutro v glavnem oblačno pa 3,1°C oziroma 4,6°C. Pri tleh so prevladovali severni do severozahodni vetrovi in tako so bile, kot se to dogaja v novejšem času, velike temperaturne razlike med Zaplano in kraji v Ljubljanski kotlini. Na območju Spodnje Zaplane, kjer se pojavlja temperaturna inverzija, se je predvidoma ohladilo do 1°C, zaradi nižjih temperatur pri tleh pa se je zagotovo pojavila tudi slana. Na meteorološki postaji Rovte je bila to ena od najnižjih poletnih temperatur v tridesetletnem nizu 1961-1990.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

Maj 2010 je bil po Sloveniji za skoraj stopinjo toplejši od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Po drugi strani pa je bilo nadpovprečno oblačno vreme s pogostimi padavinami vse kaj drugega, kar je večina ljudi od maja meseca pričakovala. V minulih letih so bili spomladanski meseci pogosto tako nadpovprečno topli, da je bil na Zaplani maj 2010 celo najhladnejši maj od pričetka meritev leta 2006. Povprečna mesečna temperatura je bila 12,5°C, povprečna najnižja 8,6°C in povprečna najvišja 17,4°C. Najnižja temperatura je bila 2,0°C (19.maja), najvišja pa 25,4°C (25.maja).  Zabeležen je bil en topel dan z najvišjo dnevno temperaturo nad 25°C, zadnja slana pa se je pojavila le nekaj dni pred tem, saj je bila 19.maja temperatura pri tleh negativna. Letošnji maj je bil na Zaplani tudi rekordno namočen. Padlo je 195,9mm padavin, kar je skoraj enkrat več od dolgoletnega povprečja majskih padavin na Rovtah. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 5. in 15.maja, ko je na Zaplani ob padavinah pihal vzhodni veter. Prevladovali so vetrovi vzhodnih smeri, vendar je bil z razliko od običajnih razmer tokrat velik tudi delež zahodnega vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani maja 2010.