Višje predele zahodne Slovenije je prekrivala visoka snežna odeja. Na Vojskem (1070m) nad Idrijo so zjutraj izmerili 65cm, na Črnem Vrhu (683m) nad Idrijo 40cm, na Pasji Ravni (880m) 36cm, na Bukovem (715m) 25cm in v Bovcu (425m) 10cm snega.

ARSO-meteo.si

Spomladi 1981 je snežilo ob koncu aprila, v višjih legah, denimo na Rovtah, pa so bili štirje dnevi s snežno odejo ali pojavom sneženja zabeleženi tudi v maju. 5.maja zjutraj, po prehodu Genovskega ciklona preko Slovenije, je bilo na Rovtah izmerjeno 22cm, v Logatcu 14cm in v Šentjoštu nad Horjulom 13cm snega. V Ljubljanski kotlini, razen na njenem obrobju (Vrhnika in Borovnica), ni snežilo. Efekt znižane meje sneženja (ZMS) je dobro opazen po temperaturah, saj je 4.maja popoldne na Vrhniki snežilo pri temperaturi 1°C, medtem ko je v Ljubljani na podobni nadmorski višini deževalo pri 5°C. V nižjih delih Zaplane je predvidoma padlo do 20cm snega. 5.maja zjutraj je bilo v večini višjeležečih krajih v južnem delu Notranjske zaradi toplejšega zraka kljub obilnim padavinam snega zgolj za vzorec, medtem ko je bila manjša količina snega v severnem delu Slovenije posledica majhne količine padavin. V 1200m visokih hribih nad Črnim Vrhom pri Idriji je šlo verjetno za rekordno debelo majsko snežno odejo, saj je tam padlo precej več padavin, kot na nižjem Vojskem nad Idrijo.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije