V zadnjih dneh je v javnosti zaokrožila novica o 10.000 uradno odkritih kraških jamah v Sloveniji in da si je omenjeno zaporedno številko simbolično prislužila Žirovcova jama na območju Zaplane. V večjem delu Zaplane prevladuje kamnina dolomit, v katerem se redkeje pojavljajo večji jamski sistemi. Ti so pogostejši v apnencu, ki pa je na Zaplani omejen na območje ob glavni cesti, ki povezuje Logatec in Vrhniko.

Leta 2003 je bila odkrita jama vzhodno od Ulovke, ki se imenuje po jamarju in njenemu odkritelju Milanu Ferranu. Jama je bila veliko presenečenje predsem zaradi njene globine in najvišjega stalnega podzemeljskega slapa v Sloveniji. Še sedaj se poraja vprašanje, od kod vse pritekajo vode v jamo, saj je vodotok v jami precej bolj vodnat, kot vsi do sedaj znani površinski vodotoki skupaj, ki potencialno dotekajo v jamo. Dinamika dotekanja in pronicanja vode v jamo se ugotavlja tudi na podlagi meteoroloških podatkov iz moje meteorološke postaje na Spodnji Zaplani. Iz podatkov, katere z Milanom Ferranom in nekaterimi drugimi jamarji delim že nekaj let, so bile ugotovljene zanimive razlike v dotekanju vode v podzemlje v odvisnosti od vrste padavin (jesenski umirjeni tip padavin, na drugi strani nevihte) ter snežne retinence (prisotnost snežne odeje in njen vpliv na počasnejše pretakanje vode v podzemlje).

Leta 2006 je bila odkrita Žirovcova jama na območju Miznega Dola, na skrajnem severozahodnem delu Zaplane. V letu 2009 se je izkazalo, da gre za še eno veliko jamsko presenečenje. Posebnost te jame je njena 5-kilometrska dolžina, ki se z nadaljnim odkrivanjem še povečuje, ter kompleksen preplet jamskih rovov. Ves ta sistem so jamarji odkrili, gledano z vidika prostornine, na izredno majhnem območju. Območje je namreč dvignjeno nad okoliški relief s treh strani, kot nekakšna osamljena vzpetina, ki pa skriva v sebi predvsem za krasoslovno stroko zanimiv jamski sistem. Obe omenjeni jami nista primerni za turistični obisk.