Ob prehodu hladne fronte z izjemno obilnimi padavinami se je zgodaj zjutraj močno ohladilo in dež je marsikje po nižinah prešel v sneg. Pri Koči nad Šumikom na Pohorju so ob 7. uri zjutraj izmerili kar 70cm snega, na Kleniku nad Litijo 26cm, na Rakitni 24cm, v Logatcu 22cm, v Ljubljani in Celju pa 8cm snega. Ponekod je v 24-urah padlo prek 100mm padavin; na Turškem Vrhu v Halozah so jih izmerili 140mm, v Gornjem Gradu 113mm, v Čepovanu 107mm, v Postojni 106mm in v Celju 100mm.

ARSO-meteo.si

Kot primer zelo poznega sneženja v Sloveniji je v medijih in literaturi pogosto izpostavljeno sneženje 20.maja 1969. V Ljubljani so bili po 10.maju zabeleženi trije dnevi s temperaturo nad 30°C, 20. maja pa se je prestolnica prebudila v zasneženo jutro. V Rovtah nad Logatcem je zapadlo 16cm, na Vrhniki 10cm in v Šentjoštu nad Horjulom 20cm snega. Glede na nizko nadmorsko višino je veliko snega padlo na logaškem, padlo je celo več snega kot v mnogih višjeležečih krajih na Idrijskem in južnem Notranjskem, kjer je bilo večinoma tudi več padavin. Pomembno vlogo je očitno odigral zaprt tip reliefa v širši okolici Logatca, ki je zaradi šibkejših vetrov omogočal hitrejši spust meje sneženja. Na Spodnji Zaplani je predvidoma padlo 70mm padavin v 24-urah in do 25cm snega.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si