Ob koncu februarja 2010 je prišlo do tako imenovane pomladne odjuge. Gre za kombinacijo deževne odjuge (taljenje snežne odeje zaradi dežja), dnevne odjuge (taljenje zaradi dnevnih temperatur nad 0°C) in prisotnosti vlažne in tople zračne mase (taljenje zaradi odsotnosti nočnega zmrzovanja). Kljub izraziti odjugi pa se je na Zaplani snežna odeja talila zelo počasi. 19.februarja je padlo na obstoječo snežno odejo kar 80mm dežja, naslednji dan je snežilo in snežna odeja se je odebelila na okoli 55cm. V nadaljevanju so temperature le redko padle pod 0°C. V dveh dneh je deževalo, pogosto je pihal zmeren jugozahodni veter in temperatura je dvakrat presegla 10°C. Do 28.februarja se je snežna odeja sesedla in stalila zgolj za 25cm, zasnežena pa so bila celo obsežna prisojna pobočja med Spodnjo in Zgornjo Zaplano. 3.marca je bilo še slabih 20cm snega. Zakaj se je snežna odeja kljub tako močni odjugi talila počasneje od pričakovanj?

Sneg se najhitreje tali ob visokih temperaturah in vetru, ki piha v dneh z visoko vlažnostjo zraka. Ob določenih pogojih, kakršni so bili tudi ob koncu februarja 2010, pa se snežna odeja tali precej počasneje. Za taljenje je pomembna vrsta snega. Sneg, ki na tleh leži dlje časa, se ves čas preobraža. Struktura snega postane zrnasta, sneg se poseda in prepušča do tal vedno več deževnice. Ob dežnih padavinah se snežni odeji poveča gostota, ob morebitnem kasnejšem zmrzovanju pa postane snežna odeja zelo odporna na taljenje, saj je za taljenje ledu potrebno zelo veliko toplotne energije. Do kasnejšega zmrzovanja snežne odeje pride pogosto zaradi dnevnega taljenja in občasnega nočnega zmrzovanja. Za opisano februarsko odjugo je bilo tudi značilno, da je bila v dneh z visokimi temperaturami zelo nizka vlažnost zraka. Ob nizki vlažnosti zraka površina snežne odeje izpareva v vodno paro, pri tej fazni spremembi vode se iz okolice porablja toplota in tik pri snežni odeji se ohranja precej hladnejša plast zraka, ki ohranja sneg suh in preprečuje močnejše taljenje. Tako je v dneh s temperaturami nad 10°C snežna odeja upadla zgolj za centimeter ali dva.

Glede na standardno klimatološko obdobje 1961-1990 je bil februar 2010 po večini Slovenije povprečno hladen mesec. Na Zaplani je bil to drugi najhladnejši februar od pričetka meteoroloških meritev leta 2006. Povprečna mesečna temperatura v februarju 2010 je na Zaplani znašala -0,3°C, povprečna najnižja -3,0°C in povprečna najvišja 2,9°C. Najnižja temperatura je bila -13,3°C (2.februarja), najvišja pa 13,2°C (25.februarja).  Zabeleženih je bilo enaindvajset hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem in osem ledenih dni, v katerih temperatura ni presegla ledišča. Zabeležen je bil en mrzel dan z najnižjo dnevno temperaturo pod -10°C. Statistično je mesec februar na območju Notranjske najbolj suh mesec v letu, februar 2010 pa je od tega precej odstopal. Padlo je namreč 254mm padavin, kar je dvakrat več od dolgoletnega povprečja padavin za mesec februar na Rovtah. 20.februarja zjutraj je bilo za zadnjih 24 ur izmerjeno kar 79mm dežja. Snežna odeja je prekrivala tla ves mesec, največ snega, okoli 65cm, pa je bilo na Spodnji Zaplani 11.februarja. Merilec vetra je bil del februarja zasnežen ali okovan v led, v obdobju, ko je deloval, pa je bil v povprečju najbolj vetroven dan 5.februar. Z razliko od januarja so bili v februarju vzhodni in zahodni vetrovi zastopani približno v enakih deležih.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani februarja 2010.