Zaplano lahko z vidika naravnih razmer razdelimo na južni, planotasti svet Spodnje Zaplane, ter na severni, hriboviti svet Zgornje Zaplane. V primerjavi s hribovitim reliefom omogoča uravnan relief na Spodnji Zaplani zadrževanje hladnega zraka v nočnem času. Temperature so na Spodnji Zaplani zaradi vpliva hladnega Logaškega polja v mirnih in nevetrovnih nočeh nižje od tistih na Zgornji Zaplani, kjer zaradi hribovitega reliefa hladen zrak odteka navzdol po pobočjih. Na opisane temperaturne razlike se je sklepalo na podlagi sosednjih meteoroloških postaj, predvsem pa na podlagi dejstva, da se vreme na Zaplani pogosto najbolj spremeni nad 700m višine. Nad to višino je lahko ob suhem zraku in visokih temperaturah kristalno jasno nebo, pod to višino pa vlada megleno, vlažno in hladno vreme.

Za potrditev opisanih temperaturnih razlik so v obdobju od 28.oktobra 2009 do 16.februarja 2010 na najvišji točki Zaplane, 800m visoki Ulovki, potekale meritve temperatur. Digitalni registrator temperature je v 5-minutnih intervalih shranjeval izmerjeno temperaturo zraka. Registrator je bil nameščen v termometrskem zaklonu, izdelanem po načrtih Slovenskega meteorološkega foruma in ki se je po dosedanjih raziskavah izkazal kot odličen nadomestek za originalne, toda precej dražje zaklone. Termometrski zaklon ščiti termometer pred sončnim sevanjem ter padavinami in je bil zaradi varnosti nameščen štiri metre nad tlemi na osamljeno smreko v zgornjem delu smučišča Ulovka. Meritve so potekale v rahlo osojni legi, osamljena smreka z redko krošnjo predvidoma ni imela bistvenega vpliva na temperaturne izmerke, prav tako ne višina nameščenega termometra štiri metre nad tlemi. Potrebno je tudi opozoriti, da dva termometra ne kažeta povsem enake temperature, čeprav sta postavljena skupaj. Na osnovi dobljenih izmerkov lahko sklepamo na temperaturne razmere Ulovke in Planine nad Vrhniko, to so območja na Zaplani z nadmorsko višino večjo od 700m. Rezultati potrjujejo odsotnost temperaturne inverzije na Zgornji Zaplani, pokazale pa so se še nekatere druge zakonitosti.

Termometrski zaklon posnema klasično leseno meteorološko hišico.

Glede na izmerke so nočne temperature na vrhu Ulovke višje kot na meteorološki postaji Spodnja Zaplana, razlike v minimalni temperaturi znašajo do 7°C, v ekstremnih situacijah pa so lahko razlike še večje. V grobem velja, da so temperature na Ulovki v jasnih in mirnih nočeh še za stopinjo ali dve višje od tistih na uradni meteorološki postaji Topol pri Medvodah oz. Katarini nad Ljubljano v bližnjem Polhograjskem hribovju.

Izrazita temperaturna inverzija med Spodnjo Zaplano in Ulovko.

V času padavin je zaradi večje nadmorske višine, ne glede na smer vetra, na Ulovki za približno 1,5°C hladneje kot na 235m nižji Spodnji Zaplani. Večja nadmorska višina Ulovke pride še posebej do izraza ob sončnem vremenu in šibkem jugozahodnem vetru, ko je lahko za 4°C hladneje kot na Spodnji Zaplani.

Temperaturne razlike ob vzhodnem vetru in padavinah.

Ugotovljene so bile zanimive temperaturne razlike v primerih, ko se nad Ljubljanskim barjem zadržuje plast hladnejšega zraka, ki z vzhodnim vetrom doteka na Spodnjo Zaplano. Plast hladnega zraka ne sega posebej visoko in velikokrat Ulovke ne doseže ali jo po okrepitvi vzhodnega vetra doseže z določenim časovnim zamikom. V takih primerih je lahko kljub padavinam na Spodnji Zaplani hladneje kot na Ulovki. Opisana situacija je vzrok, da na Ulovki sredi zime kljub večji nadmorski višini velikokrat ne pade bistveno več snega, kot na Spodnji Zaplani. To pojasni tudi primere v preteklosti, ko je na Spodnji Zaplani deževalo pri temperaturi malo nad lediščem, hkrati pa je v nasprotju s pričakovanji deževalo tudi na višji Ulovki. Plast hladnega zraka nad Ljubljanskim barjem je pogosta v pozno jesenskem in zimskem času in tako pride, v smislu večje količine snega, večja nadmorska višina Ulovke bolj do izraza šele v spomladanskem času.

Kljub oblačnemu in vetrovnemu vremenu je lahko na Ulovki topleje kot na Spodnji Zaplani.

Meritve temperature so potekale v hladni polovici leta, v topli polovici leta bi prišla večja nadmorska višina Ulovke še bolj do izraza. Velike razlike v jutranjih temperaturah so možne tudi v poletju, so pa redkejše. Razlike v dnevnih temperaturah bi bile v poletju večje kot pozimi. V prihodnosti bi bilo zanimivo ugotavljati, kakšne so temperaturne razmere v samem naselju Zaplana pri cerkvi, na prisojnih pobočjih Ulovke, kjer ponoči prav tako hladen zrak odteka po pobočjih v Ložansko dolino na zahodu. Predvideva se, da so na tem območju jutranje temperature precej višje kot na bližnjem planotastem Miznem Dolu.