V zadnjem merilnem nizu se temperatura zraka v mraziščih ni spustila pod ledišče, se mu je pa zelo približala. Najhladnejše noči so se zvrstile v dneh pred 20. junijem in okrog 16. julija.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura 0,5 °C izmerjena 16. julija. Na 21 m višje ležeči vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči 8,2 °C. Negativno temperaturo zraka je v mrazišču preprečila samo sprememba vetra, ki je bila proti jutru zabeležena na zgornji vremenski postaji. Na to kaže tudi podatek, da je bil temperaturni minimum v mrazišču izmerjen že ob 4:30 zjutraj, kar je vsaj eno uro bolj zgodaj kot je to običajno za ta del leta. Sveža jutra so bila še 17. julija (0,9 °C), 18. junija (2,0 °C) in 19. junija (2,8 °C). Najvišja temperatura, 31,2 °C, je bila ob vzhodniku in nato obratu v jugozahodnik izmerjena 9. julija. Tega dne je bilo na vremenski postaji Zaplana 30,9 °C.

V mrazišču se temperatura v letošnjem meteorološkem poletju še ni spustila pod 0 °C. Če bo pri tem tudi ostalo, bo to šele drugo poletje brez izmerjene negativne temperature po začetku meritev leta 2004. To se je do sedaj zgodilo samo v poletju 2008, medtem ko povsem drug ekstrem predstavlja poletje 2006 s kar devetimi hladnimi nočmi.

O topli ali tropski noči govorimo, ko se na nekem območju najnižja nočna temperatura zraka 2 m nad tlemi ne spusti pod 20 °C. Tople noči so značilne zlasti za urbana središča, pa tudi nekoliko vzpeti svet, od koder se ponoči težji hladen zrak spušča v nižje ležeče doline. Lahko so posledica prevelike prevetrenosti ozračja ob topli zračni masi in prisotnosti nočnih oblakov, ki ovirajo sevanje toplote tal nazaj v vesolje.

Zaradi vetra in deloma tudi oblačnosti se je topla noč 23. junija pojavila tudi v krajih, kjer so tople noči zaradi nastajanja plasti hladnega zraka ob pojavu temperaturnega obrata sicer redke. Na Spodnji Zaplani je bilo ponoči najmanj 20,1 °C, s tem pa je bila na tej lokaciji zabeležena četrta topla noč od pričetka meritev leta 2002. Z izjemo doslej najtoplejše noči 29. julija 2013, ko se je ohladilo le do 21,7 °C, so tople noči na Spodnji Zaplani navadno povezane z vrednostmi malo nad 20 °C. Poleg omenjene sta bili topli noči na Spodnji Zaplani še 14. julija 2011 (20,1 °C) in 8. julija 2015 (20,0). Topla noč v poletju 2011 se ni pojavila povsod istočasno, saj se je julija pojavila le na Zaplani, avgusta pa le v nekoliko nižjih krajih, denimo v Logatcu. Kje so tople noči najpogostejše kaže podatek, da je bilo na najvišjem vrhu Zaplane, na Ulovki, samo v poletju 2015 zabeleženih kar 16 toplih noči.

Današnja topla noč je bila zabeležena skoraj povsod na območju Logatca in v njegovi širši okolici. Izjema je bila Ulovka z minimalno temperaturo 19,3 °C, še precej bolj sveže pa je bilo v mraziščih. V mrazišču Dolinca je bilo že pred polnočjo izmerjeno 14,5 °C, ob vetru se je temperatura sredi noči povzpela na temperaturo okolice (21,7 °C), do jutra pa se je ponovno spustila na 15,7 °C.

Potek temperatura zraka in veter v noči na 23. junij 2017.

V merilnem nizu med 10. majem in 10. junijem 2017 ni bilo posebnih temperaturnih razmer. Zapisano velja seveda v kontekstu mrazišč, temperatura zraka je namreč dosegla ledišče, ni se pa spustila nižje.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura 0,0 °C izmerjena 19. maja. Na 21 m višje ležeči vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči 7,9 °C. V mrazišču so se hladna jutra pojavljala tako v maju, kot tudi še v prvih desetih dneh junija. Med bolj mrzlimi sta bili namreč jutri 9. junija (0,4 °C) in 6. maja (1,0 °C), med 2 in 3 °C pa je bilo izmerjeno precej večkrat. Negativno temperaturo 9. junija je preprečila predvsem višja vlažnost ozračja in tal zaradi padavin v dneh pred tem. Najvišja temperatura, 27,1 °C, je bila ob jugozahodniku izmerjena 1. junija, na prvi dan meteorološkega poletja. Tega dne je bilo na vremenski postaji Zaplana 27,9 °C.

Sosednje mrazišče Dvojček je bilo pogosto hladnejše od Dolince, kar za ta del leta ni običajno. Vzrok gre verjetno iskati v stanju tal, saj je bilo mrazišče Dolinca v maju temeljito očiščeno in pokošeno, mrazišče Dvojček pa je visoka trava poraščala vse do 10. junija. V minulih letih je bila situacija obrnjena, saj Dolinca sploh ni bila košena. 19. maja je bilo v Dvojčku enako mrzlo kot v Dolinci, torej 0,0 °C, v številnih drugih nočeh pa je bilo na tej lokaciji celo za nekaj desetink hladneje.

Med zadnjim merilnim nizom je prišlo v Dolinci do menjave merilne opreme. V Dvojčku, kjer so se meritve zaradi pričakovane košnje začasno prekinile, so posodobitve opreme načrtovane jeseni. Novi termometri so za razliko od starih namenjeni za meritve na prostem, so natančnejši, bolj odzivni in omogočajo precej lažje odčitavanje novih podatkov. S tem je prišlo tudi do sprememb pri prikazu podatkov iz mrazišč na spletni strani Podnebje Zaplane, kar je razvidno na tej povezavi.

Zadnje merilno obdobje je zaznamovala predvsem aprilska pozeba, ki je prizadela večji del države. Ob tem se je v mraziščih Zaplane temperatura spustila na -10 °C, pod ničlo pa je bilo, kar za tovrstne mikrolokacije ni nič nenavadnega, pogosto tudi še v prvih dneh meseca maja.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura -10,3 °C izmerjena 21. aprila. Na 21 m višje ležeči vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči -4,3 °C. V mrazišču so se mrzla jutra pojavljala še 22. aprila (-7,4 °C) in 30. aprila (-6,1 °C), pod -4 °C pa se je ohladilo še 19. aprila (-4,6 °C) in 3. maja (-4,1 °C). Najvišja temperatura, 22,4 °C, je bila ob zahodniku izmerjena 10. aprila, prvi dan merilnega obdobja. Tega dne je bilo na vremenski postaji Zaplana 21,7 °C. Tako velikih temperaturnih razlik med dnevom in nočjo, kot so se pojavljale še ob koncu marca, zaradi večje namočenosti v aprilu ni bilo več. Izmerjenih -10,3 °C je blizu rekordnim vrednostim za mesec april, vendar pa v obdobju meritev v mrazišču Dolinca aprilski mraz še nikoli ni sovpadel s snežno odejo, ki bi ob nočni razjasnitvi prinesla še veliko nižjo temperaturo zraka.

Temeljito očiščena Dolinca – prihodnost vendarle ni v nadaljnjem zaraščanju mrazišča.

Sosednje mrazišče Dvojček je bilo 21. aprila enako mrzlo kot Dolinca, saj je bilo tudi na tej lokaciji izmerjeno -10,3 °C. Nasploh je bilo v zadnjem merilnem obdobju v Dvojčku nekajkrat bolj mrzlo kot v Dolinci, še posebej pa 19. aprila, ko je razlika dosegla celo 1,4 °C. Obširnejši podatki o temperaturah v mraziščih so na voljo na tej povezavi.

Zaradi ustaljenega vremena so bile v tem obdobju nočne temperature zraka pogosto nizke, vendar smo bili ob pomanjkanju snega od rekordnih vrednosti za ta del leta zelo oddaljeni. Temperaturne razlike med dnevom in nočjo so bile zelo velike in so v mraziščih presegle 25 °C.

Sosednje mrazišče Dvojček je bilo zaradi večje prevetrenosti podnevi hladnejše, ponoči pa toplejše, zato v tem mrazišču ni bilo tako velikega kolebanja temperature med dnevom in nočjo. Najnižja izmerjena temperatura je bila -9,9 °C 13. in 27. marca. Podrobnejši podatki o temperaturah v mraziščih so na voljo na tej povezavi.

Vremenske razmere v tem obdobju so bile komaj podobne zimskim. Čeprav se je zvrstilo nekaj jasnih noči pa za ta letni čas posebnega mraza ni bilo, poleg tega so bila mrazišča v najbolj mrzli noči precej skromno zasnežena. Zabeležena pa je bila noč, v kateri so bila mrazišča od svoje višje okolice hladnejša za 10 °C.

Najnižja temperatura -14,7 °C je bila v mrazišču Dolinca izmerjena 26. februarja. Na vremenski postaji Zaplana, na 21 m večji nadmorski višini, je bilo v isti noči -4,4 °C in po daljšem času je bila zabeležena temperaturna razlika večja od desetih stopinj. Poleg najhladnejše noči se je v mrazišču pod -10 °C ohladilo še dvakrat. Najvišja temperatura v merilnem obdobju, 11,8 °C, je bila izmerjena v kar štirih dneh. Na vremenski postaji Zaplana je bilo v tem obdobju najtopleje 17. februarja, ko se je ob jugozahodniku ogrelo do 11,6 °C.

V sosednjem mrazišču Dvojček je bilo topleje kot v Dolinci, vendar so bili tudi primeri, ko je bilo to mrazišče po nočnem temperaturnem minimumu hladnejše. Podrobnejša primerjava podatkov razkriva tudi, da je bilo v Dvojčku vsaj v prvem delu nočnega ohlajanja nekajkrat za vsaj stopinjo Celzija bolj mrzlo kot v Dolinci. V ustreznih vremenskih pogojih, ki pa jih v minulih nekaj zimah ni bilo, so v Dvojčku predvidene opazno nižje minimalne temperature kot v Dolinci. V okvir ustreznih vremenskih pogojev uvrščamo popolnoma zasneženo mrazišče vključujoč prisojna pobočja, čim bolj debelo in puhasto snežno odejo z veliko ujetega zraka, čim nižjo vlažnost zraka, odsotnost vetra in čim manjšo količino oblačnosti.

26. februarja je bil zrak v mraziščih za 10 °C hladnejši kot v okolici.

Čeprav so bile vremenske razmere v tem obdobju povsem zimske, pa mraziščem niso prinesle rekordnega mraza. Jasno nočno nebo, odsotnost močnejšega vetra, nižja vlažnost ozračja in suh, novozapadli sneg so tisti dejavniki, ki v mraziščih omogočajo najnižje temperature zraka. Omenjeni dejavniki v zadnjem merilnem obdobju niso bili izpolnjeni.

Najnižja temperatura, -21,5 °C, je bila v mrazišču Dolinca izmerjena 21. januarja in je bila celo nekoliko višja od tiste, ki je bila v prejšnjem merilnem obdobju izmerjena še brez prisotnosti snega. Na vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči -12,8 °C. Nizka temperatura zraka je bila v mrazišču še 22. januarja (-19,8 °C), še nekajkrat pa se je ohladilo nekoliko pod -15 °C. Najtopleje je bilo 3. februarja, ko se je ob dežju in jugozahodniku temperatura v mrazišču povzpela do 8,6 °C, na vremenski postaji Zaplana pa do 8,3 °C.

V sosednjem mrazišču, Dvojček, je ob prisotnosti snežne odeje navadno bolj mrzlo kot v Dolinci, vendar je bilo tokrat drugače, saj je bila tu z -20,2 °C 21. januarja kljub snegu izmerjena nekoliko viÅ¡ja temperatura. Pri tem je potrebno omeniti poplavljeno dno mrazišča. Zaradi zamrznjenih tal padavinska voda po deževju ni odtekla, majhnega jezera pa nato novozapadli sneg ni prekril v celoti. Zaledenelo jezero na dnu mrazišča Dvojček je vztrajalo tekom celotnega merilnega obdobja in je – v smislu izolacije pred toplejÅ¡imi tlemi ima led večjo toplotno prevodnost od snega – zagotovo vplivalo tudi na nekoliko viÅ¡jo temperaturo zraka. PodrobnejÅ¡i podatki iz mrazišč so na voljo med vremenskimi podatki z Zaplane.

Del zamrznjenega jezera v mrazišču Dvojček.

V merilnem obdobju med 2. decembrom 2016 in 12. januarjem 2017 so bile vremenske razmere v splošnem ugodne za nizke jutranje temperature zraka. Vendar so bile na prvi pogled ugodne razmere kot krof brez marmelade, saj je, kot že velikokrat doslej, ob največjem mrazu manjkala snežna odeja. Ob enako mrzli zračni masi lahko prisotnost snega v mrazišču pomeni skoraj 10 °C nižjo temperaturo, medtem ko je učinek snežne odeje na temperaturo v okolici mrazišča manjši.

Najnižja temperatura, -21,7 °C, je bila v mrazišču Dolinca izmerjena 7. januarja, ko je bilo na vremenski postaji Zaplana -16,1 °C. Od pričetka meritev se ob kopnih tleh v mrazišču še nikoli ni ohladilo pod -20 °C. Nizka temperatura zraka je bila še 11. januarja (-21,5 °C), 9. januarja sredi noči (-17,2 °C), 1. januarja (-16,6 °C) in 31. decembra (-16,1 °C). Najtopleje je bilo 9. in 28. decembra, ko se je temperatura v mrazišču povzpela do 10,7 °C. V obeh primerih se je nato do naslednjega jutra ohladilo pod -10 °C. Na vremenski postaji Zaplana je bila maksimalna temperatura višja, saj je bilo 26. decembra 14,1 °C. Ob kratkem svetlem delu dneva in nizkem stanju Sonca je v senčnem mrazišču podnevi pričakovano hladneje kot v bolj osončeni okolici. Posebnost zadnjega merilnega obdobja je vsekakor globoka zamrznitev tal, ki je najverjetneje presegla globino 30 cm, kolikor je znašala v toplejši okolici mrazišč.

Tudi v sosednjem mrazišču Dvojček je temperatura dvakrat padla pod -20 °C, najbolj mrzlo pa je bilo z -20,9 °C 11. januarja. Ker se v tem mrazišču zares nizke temperature pojavijo šele ob prisotnosti snega je bil Dvojček v prvi polovici letošnje skromno zasnežene meteorološke zime pričakovano ves čas toplejši od Dolince. Podrobnejši podatki iz mrazišč so na voljo med vremenskimi podatki z Zaplane.

V krajih z dolgotrajno meglo in mrazom je v zadnjih dneh nastajalo ivje. Območje s pogostim pojavljanjem ivja je običajno tudi Zaplana in tudi tokrat ni ni bilo nič drugače. Narava je okrasila samo sebe, žal pa bo svoje okrasje (pre)hitro tudi pospravila za seboj.

Oblačni pokrov je nad celinskim delom Slovenije več dni segal do nadmorske višine okrog 900 m, danes pa se je začel spuščati, podnevi nepričakovano tudi trgati. V višjih legah je bilo jutro zelo toplo, v nižinah pa se je zadrževal precej hladnejši zrak. Že tako topel zrak se je iz višjih leg v obliki burje spuščal proti Vipavski dolini in Krasu, ter se pri tem še dodatno grel in sušil. V jutranjih urah je bilo v Postojni, kjer je zrak z vzhodnikom skozi Postojnska vrata prodiral iz notranjosti Slovenije, izmerjeno -6 °C, v Podnanosu v Vipavski dolini, kjer je pihala burja, pa kar 14 °C. Podnevi je povsod posijalo Sonce in temperatura zraka je na nekaterih vremenskih postajah presegla 15 °C, medtem ko je bilo najhladneje ob robovih jezer hladnega zraka, denimo na Vrhniškem. Najvišja dnevna temperatura je na zahodu države presegla 18 °C, nasprotno je bilo na vremenski postaji Zaplana največ -3,6 °C.

Zaradi prehajanja megle iznad Vrhnike je bilo ivje na Zaplani obilno in zraslo je do dolžine 6 cm. V gozdu so bila tla na prvi pogled zasnežena, v resnici pa so bila prekrita z ivjem, odpadlim zaradi vetra. Ob sončnem vremenu se je ivje po Sloveniji z drevja večinoma obletelo, vsaj na Spodnji Zaplani pa se je veliki meri ohranilo.

Merilnik smeri in hitrosti vetra.

Z odpadlim ivjem prekrita tla.

Kljub sončnemu popoldnevu je ivje dočakalo večerno zarjo.

Viri:

• ARSO-meteo.si

V merilnem obdobju med 30. oktobrom in 2. decembrom je bilo vreme jeseni primerno, prevladovalo je oblačno vreme z obilico vlage, pogoste so bile tudi padavine. V takšnih razmerah mrazišča po temperaturi zraka veliko ne odstopajo od svoje okolice, kljub temu pa je bilo v zadnjem merilnem obdobju tudi nekaj izjem.

Najnižja temperatura, -13,4 °C, je bila v mrazišču Dolinca izmerjena 30. novembra, medtem ko je bilo na vremenski postaji Zaplana -8,5 °C. V danih vremenskih razmerah – snežna odeja je bila namreč odsotna – je bil to najverjetneje največji “doseg” mrazišča. V primeru zasneženosti tal bi se lahko brez težav ohladilo pod -20 °C. Nizka temperatura zraka je bila v mrazišču Å¡e 1. decembra (-10,2 °C), 15. novembra zjutraj in zvečer (-9,3 °C oz. -8,4 °C) ter 13. novembra (-8,0 °C). Najtopleje je bilo 23. novembra, ko se je ob zahodniku temperatura v mrazišču povzpela do 15,3 °C, na vremenski postaji Zaplana pa do 14,7 °C.

V mesecu novembru so bile ponovno vzpostavljene meritve temperature zraka v sosednjem mrazišču Dvojček. Od ponovne postavitve merilnih naprav je bilo tu nekoliko topleje kot v Dolinci, najnižja temperatura pa je bila izmerjena 30. novembra in sicer -12,6 °C. Podrobnejši podatki iz mrazišč so na voljo med vremenskimi podatki z Zaplane.