Čeprav so bile vremenske razmere v tem obdobju povsem zimske, pa mraziščem niso prinesle rekordnega mraza. Jasno nočno nebo, odsotnost močnejšega vetra, nižja vlažnost ozračja in suh, novozapadli sneg so tisti dejavniki, ki v mraziščih omogočajo najnižje temperature zraka. Omenjeni dejavniki v zadnjem merilnem obdobju niso bili izpolnjeni.

Najnižja temperatura, -21,5 °C, je bila v mrazišču Dolinca izmerjena 21. januarja in je bila celo nekoliko višja od tiste, ki je bila v prejšnjem merilnem obdobju izmerjena še brez prisotnosti snega. Na vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči -12,8 °C. Nizka temperatura zraka je bila v mrazišču še 22. januarja (-19,8 °C), še nekajkrat pa se je ohladilo nekoliko pod -15 °C. Najtopleje je bilo 3. februarja, ko se je ob dežju in jugozahodniku temperatura v mrazišču povzpela do 8,6 °C, na vremenski postaji Zaplana pa do 8,3 °C.

V sosednjem mrazišču, Dvojček, je ob prisotnosti snežne odeje navadno bolj mrzlo kot v Dolinci, vendar je bilo tokrat drugače, saj je bila tu z -20,2 °C 21. januarja kljub snegu izmerjena nekoliko viÅ¡ja temperatura. Pri tem je potrebno omeniti poplavljeno dno mrazišča. Zaradi zamrznjenih tal padavinska voda po deževju ni odtekla, majhnega jezera pa nato novozapadli sneg ni prekril v celoti. Zaledenelo jezero na dnu mrazišča Dvojček je vztrajalo tekom celotnega merilnega obdobja in je – v smislu izolacije pred toplejÅ¡imi tlemi ima led večjo toplotno prevodnost od snega – zagotovo vplivalo tudi na nekoliko viÅ¡jo temperaturo zraka. PodrobnejÅ¡i podatki iz mrazišč so na voljo med vremenskimi podatki z Zaplane.

Del zamrznjenega jezera v mrazišču Dvojček.