Novejše primerjave kažejo, da so termometri Madgetech, eden takih je v uporabi tudi v mrazišču Dolinca, glede na preostale razpoložljive termometre dobro umerjeni pri višji temperaturi. V temperaturnem območju med 0 °C in -10 °C pa se pri omenjenem termometru pojavi pribitek k temperaturi za 1 °C. Odstopanje je bilo ugotovljeno pri vseh dosedanjih termometrih te vrste in tako termometer pri temperaturi -10 °C ali nižji kaže za stopinjo višjo temperaturo od preostalih merilcev. Priložena programska oprema omogoča enostavno umerjanje termometra na podlagi dveh točk na temperaturni skali in s tem učinkovito odpravo težave. Umerjanje termometrov je dolgotrajno in bo v celoti opravljeno šele po letošnji zimski sezoni. Vsekakor pa je zanimivo omeniti primer doslej najnižje temperature, ki je bila v mrazišču Dolinca izmerjena 20. decembra 2009. Po tovarniškem umerjanju je termometer izmeril temperaturo -30,5 °C, s kasnejšimi primerjavami pa se je pokazalo, da je bila omenjena vrednost zagotovo previsoka. Zaradi primerjav pri višji temperaturi je bila nova vrednost le malo korigirana in ocenjena na -30,8 °C, po novejših primerjavah pri precej nižji temperaturi pa se je moralo 20. decembra 2009 v mrazišču Dolinca ohladiti celo na -31,5 °C.

Primer umerjanja enega izmed Madgetechovih termometrov na samodejno vremensko postajo Zaplana (WMR). Umerjanje termometrov na samodejno postajo opravičujejo tudi klasični tekočinski termometri.

V mrazišču Dolinca so se prve meritve temperature vršile leta 2002, avtomatizirale pa so se spomladi leta 2004. Hkrati na spletnih straneh Podnebje Zaplane že nekaj let omenjam tudi bližnje mrazišče Dvojček, ki bi bilo lahko po absolutnih temperaturnih minimumih še hladnejše od Dolince. Ugodne vremenske razmere v februarju so skupaj z omenjenim umerjanjem termometrov omogočile natančnejšo primerjavo obeh mrazišč.

Ugotovljeno je bilo, da se mrazišče Dvojček po nizkih poletnih temperaturah ne more kosati z mraziščem Dolinca. Vzrok za to nista oblika in globina mrazišča, temveč človeški faktor. Mrazišče je namreč redno košeno (zaradi katerega mrazišče kot tako sploh obstaja in ni poraščeno z gozdom) in skoraj gola tla se v mrazišču Dvojček bolj ogrejejo od gosto zatravljenih tal v mrazišču Dolinca, ki je bilo zadnjič pokošeno leta 2003. Nad toplejšimi tlemi se ponoči ozračje manj ohladi kot nad hladnejšimi, razlika v temperaturi tal med obema mraziščema pa se izniči ob prisotnosti snežne odeje, kar se je zgodilo v letošnjem februarju.

Zasneženo mrazišče Dvojček z začasnim merilnim mestom 14. februarja.

14. februarja ponoči se je temperatura v mrazišču Dolinca spustila na -23,9 °C. Če upoštevamo še odstopanje termometra pri nizkih temperaturah je bila realna vrednost -24,9 °C, vendar se je v mrazišču Dvojček na podlagi enakega in že umerjenega termometra ohladilo celo na -26,1 °C. To vrednost potrjuje tudi klasični alkoholni termometer, ki se je omenjene noči ustavil pri -26,0 °C. Sicer je bilo mrazišče Dvojček tekom noči, ob upoštevanju vseh omenjenih odstopanj med termometri, tudi za 2 °C hladnejše od Dolince. Do podobnih ugotovitev so pripeljale še meritve temperature v obeh mraziščih v noči na 22. februar. Domneva, da je lahko mrazišče Dvojček hladnejše od Dolince sicer ni nova, saj so jo potrjevale terenske, a žal nesistematične meritve temperature 18. decembra 2010, ko je bilo v Dvojčku ob 21. uri zvečer izmerjeno okoli -25 °C, v Dolinci pa upoštevajoč odstopanje termometra -21,4 °C.

Mrazišče Dvojček je plitvejše (globina glede na najnižji obod kotanje znaša 9 m) in s tem še bolj ekstremno mrazišče od Dolince (12 m), saj je temperaturna inverzija izrazitejša. V noči na 22. februar je prišlo med meteorološko postajo Zaplana in mrazišči do največje zabeležene temperaturne razlike doslej. Na zgornji postaji je vso noč pihal vzhodni veter in zaviral nočno ohlajanje, hkrati pa je bil veter dovolj šibek, da je omogočal neovirano ohlajanje v zatišnih mraziščih. Dolinca je bila od vremenske postaje Zaplana 21 m višje hladnejša za 15,5 °C, mrazišče Dvojček pa je bilo ob 1.15 zjutraj na vsega 14 m višinske razlike hladnejše celo za 16,6 °C. Razlika je v načinu meritev, saj je bil termometer na vremenski postaji Zaplana nameščen v meteorološko hišico, termometer v mrazišču Dvojček pa je bil v prostem ozračju. Po primerjavah je temperaturna razlika med termometri pri že ustaljeni temperaturi zanemarljiva, pri hitrem spreminjanju temperature pa lahko razlika znaša nekaj desetink stopinje Celzija.

Časovni potek temperature v noči na 22. februar na vremenski postaji Zaplana in v mrazišču Dvojček. V drugem delu noči se je zaradi vetra in razširitve nizke oblačnosti temperatura v mrazišču postopno izenačila s temperaturo okolice.

Mrazišče Dvojček in vremensko postajo Zaplana loči 300 m zračne razdalje in 14 m višinske razlike. Med merilnima mestoma je 22. februarja ponoči trenutna temperaturna razlika dosegla skoraj 17 °C. Zaradi večje nazornosti je uporabljena fotografija v poletnem ambientu.

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 29. januarjem in 22. februarjem 2012, se je v mrazišču Dolinca ob prisotnosti snežne odeje nekajkrat močno ohladilo. Kljub zelo mrzli zračni masi zaradi vetra in pogoste oblačnosti ni bila zabeležena kakšna rekordno nizka temperatura, do -23,9 °C pa se je ohladilo 14. februarja, ko je bila najnižja temperatura to zimo, -14,4 °C, izmerjena tudi na meteorološki postaji Zaplana 21 m nad mraziščem. V mrazišču se je temperatura izraziteje spustila še 16. februarja sredi noči (-20,6 °C), 22. februarja (-19,4 °C), 9. februarja (-17,9 °C) in 17. februarja (-16,8 °C). V noči na 22. februar pa je bila zabeležena največja trenutna temperaturna razlika med mraziščem in vremensko postajo Zaplana nad njim. V mrazišču je bilo za kar 15,8 °C hladneje kot na 21 m višji vremenski postaji, natančnejše informacije o tem dogodku pa bodo znane v prihodnjih dneh.  Doslej največja trenutna temperaturna razlika je bila zabeležena 30. decembra 2005 in je znašala 15,3 °C. V mrazišču je bilo najtopleje 18. februarja, ko se je ob zahodnem vetru ogrelo do 10,2 °C. Na zgornji meteorološki postaji je bila tega dne izmerjena podobno visoka temperatura 9,8 °C.

Območje visokega zračnega tlaka nad Sibirijo, pogosto bolj znano kot sibirski anticiklon, v zimskem času lahko vpliva tudi na Evropo. Eden takih anticiklonov, v preteklosti se je pogosteje pojavljal kot pa v zadnjih nekaj letih, je ob koncu januarja in v prvi polovici februarja proti srednji Evropi in Sredozemlju preusmerjal zelo hladno celinsko zračno maso iznad severovzhodne Evrope. Nad Slovenijo je bila zračna masa skoraj rekordno hladna, ki se je poznala predvsem v hribih, nižinam pa zaradi oblačnega in pogosto vetrovnega vremena ni prinesla rekordno nizkih minimalnih temperatur. Prodor hladnega zraka bo ostal znan predvsem po dolgotrajno nizki temperaturi in močnemu vetru, ki je še stopnjeval občutek mraza.

Polarni prodor je kljub podobno mrzli zračni masi v posameznih regijah minil različno. Čeprav je bila zračna masa nad Slovenijo podobno hladna kot tista na južnem Balkanu, pa je prodor hladnega zraka v Sloveniji z vidika mraza in snežnih padavin minil v precej milejši obliki, pa čeprav je bila na marsikateri slovenski meteorološki postaji prva polovica februarja druga najhladnejša od sredine prejšnjega stoletja. Težišče padavin v pokrajinah južno od nas je bila posledica sredozemskih ciklonov, ki so ob dotoku mrzlega zraka nastajali nad Sredozemljem, se pomikali predvsem preko južnega Balkana in na Slovenijo vplivali le obrobno. Odsotnost snežne odeje in jasnih nevetrovnih noči ni omogočala prav zelo nizkih temperatur v slovenskem nižinskem svetu, po drugi strani pa so zaradi odsotnosti snega globje zamrznila tla. Ob dejstvu, da je območje Zaplane specifično po počitniškem naselju so se v tem prostoru pojavljale določene težave predvsem na področju zamrzovanja izpostavljenih delov vodovodnega sistema.

Prav na območju Zaplane je zapadlo manj snega kot v bližnji okolici. Vzrok je jugovzhodna smer vetrov v nižjih plasteh ozračja, zaradi katerih so se padavine na poti preko Krimskega višavja zaustavljale in sušile, ponovno pa so se okrepile na prvih grebenih, usmerjenih pravokotno na smer vetra. Tak primer je bil 4. februarja, ko je na Zaplani padlo le 6 cm snega, ponekod v Polhograjskem hribovju pa tudi več kot 30 cm. Do podobnega učinka je prihajalo tudi ob sneženju 7. februarja, ko je v okolici Logatca padel le kakšen cm snega, drugod pa dosti več. V obeh primerih je k tanjši snežni odeji na Spodnji Zaplani pripomogel tudi močan veter. Na bolj zatišni vremenski postaji Petkovec, 2 km zahodneje, je bilo 9. februarja 10 cm, na vremenski postaji Zaplana 5 cm, opazno več snega pa je bilo tudi na območju Zgornje Zaplane. Meritve višine snega so bile zaradi vetra manj reprezentativne za širšo okolico, saj je bilo na bolj zatišni vremenski postaji Zaplana znotraj samega naselja več snega kot na bližnjih odprtih travnikih, kjer je veter snežno odejo povsem spihal. Več snega, do 15 cm, je na Zaplani padlo šele 11. in 12. februarja. Razmerje med snegom in vodo je pri suhem snegu, kakršen je padal ob tokratnem mrazu, drugačno kot pri mokrem. Ob 1 mm padavin lahko pade več cm suhega snega. Iz tega sledi, da je bila lahko med dvema bližnjima krajema razlika v debelini snežne odeje znatna, a hkrati tudi, da je bila razlika v padli količini padavin majhna.

Zaradi razjasnitev je bila mrzla predvsem noč na 14. februar, ki pa Zaplani ni prinesla ekstremnega mraza. Na Spodnji Zaplani se je ohladilo na -14,4 °C, do okoli -25 °C pa je temperatura padla le v mraziščih. Opisani prodor mrzlega zraka Zaplani ni prinesel nekih standardnih vremenskih ekstremov. Rekordno najnižja temperatura na meteorološki postaji Zaplana ni bila dosežena, kot tudi ne v mraziščih. Najnižja temperatura tekom mrzlega obdobja je bila izmerjena na Ulovki (-16 °C) in ne na Spodnji Zaplani, čeprav je navadno ravno obratno. Kljub dolgotrajnemu mrazu in pogostemu sneženju snežna odeja ni presegla 25 cm, ki je bila sicer izmerjena v oktobru 2011. V času obstoja meteorološke postaje Zaplana pa še nikoli ni bil zabeležen tako dolg niz ledenih dni, v katerih se temperatura tudi čez dan ni dvignila nad ledišče, prav tako pa je bilo izjemno dolgo tudi obdobje z dnevno temperaturo pod -5 °C.

Statistika mrzlega obdobja na Spodnji Zaplani 566 m:

- 12 zaporednih dni z najvišjo dnevno temperaturo -5 °C ali nižjo

- 20 zaporednih klimatoloških ledenih dni z najvišjo dnevno temperaturo pod 0 °C

– 13 zaporednih mrzlih dni s temperaturo vsaj -10 °C

- trije dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod -10 °C

– v dveh dneh povprečna dnevna temperatura -12 °C

- izrazito stopnjevan občutek mraza zaradi vetra (odvisno od mikrolokacije meritev vetra, načina izračunavanja tega indeksa in predvsem merilne opreme)

- absolutna najnižja temperatura -14,4 °C

- največja višina snežne odeje 15 cm

– globoka zamrznitev tal v dneh pred nastankom snežne odeje

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– spletne strani Agencije RS za okolje

V pričakovanju morebitnih nizkih temperatur v začetku februarja so bili temperaturni podatki v mrazišču Dolinca odčitani predčasno. V zadnjem merilnem nizu med 8. in 29. januarjem je bila v mrazišču najnižja temperatura zraka -16,5 °C izmerjena 16. januarja. Na meteorološki postaji Zaplana 21 m nad mraziščem se je istega jutra ohladilo na -9,3 °C. Tekom merilnega obdobja so prevladovale vremenske razmere, ki niso dovoljevale nizkih temperatur, pri tem pa se je, bolj kot pomanjkanje jasnih in nevetrovnih noči, poznala predvsem odsotnost snežne odeje. Temperature pod -10 °C so se pojavljale praktično skozi celotno merilno obdobje, najnižje pa so segle 26. januarja (-15,9 °C), 15. januarja (-15,8 °C) in 15. januarja zvečer (-15,5 °C). Na podlagi posameznih vzporednih meritev je bilo v sosednjem mrazišču Dvojček v kakšni noči tudi hladneje kot v Dolinci. V mrazišču je bilo najtopleje 23. januarja s temperaturo 10,4 °C. Na meteorološki postaji nad mraziščem je bila tega dne izmerjena podobno visoka temperatura 10,5 °C.

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 23. oktobrom 2011 in 8. januarjem 2012, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura zraka -19,8 °C izmerjena 20. decembra. Mrzel zrak je nato v senčnem mrazišču vztrajal tudi še čez dan, saj je bilo še opoldne izmerjeno skoraj -14 °C, dnevni maksimum pa je znašal le -8 °C. Na meteorološki postaji Zaplana 21 m nad mraziščem se je istega jutra ohladilo na -9,7 °C, čez dan pa se je ogrelo do -2,9 °C. Tudi vse ostale najnižje temperature so bile omejene na dneve okoli 20. decembra, ko je mrazišče prekrivala tanka snežna odeja. Temperatura se je izraziteje spustila še 21. decembra (-17,9 °C), 22. decembra (-14,6 °C) in 23. decembra (-14,3 °C), pod -10 °C pa je temperatura večkrat padla tudi že v novembru. V mrazišču je bilo najtopleje 5. novembra ob zahodnem vetru, ko se je ogrelo do 16,1 °C. Na meteorološki postaji nad mraziščem je bila tega dne izmerjena podobno visoka temperatura 16,0 °C. V letu 2011 se vsaj v mrazišču Dolinca niti enkrat ni ohladilo pod -20 °C.

Drugo polovico novembra je zaznamoval izrazit anticiklon, ki je imel za posledico dolgotrajno obdobje megle in nizkih dnevnih temperatur. Vremenske razmere v tem obdobju temperaturnega obrata so se na Spodnji Zaplani izrazito razlikovale od razmer v bližnji okolici in med izbranimi vremenskimi postajami je bila zabeležena doslej največja temperaturna razlika. Na Spodnji Zaplani je bil november hladnejši od vseh treh osrednjih zimskih mesecev v zimi 2006/2007.

Temperaturne razlike 18. novembra

Tega dne je z vzhodnim vetrom čez Spodnjo Zaplano dotekal hladen zrak, skozi tanko plast megle pa je občasno sijalo tudi Sonce. V takih razmerah, ko je v nekaterih krajih neovirano sijalo Sonce, drugje pa je ogrevanje zavirala megla, je na manjÅ¡ih razdaljah priÅ¡lo do velike temperaturne razlike. Sredi dneva je bilo na vremenski postaji Zaplana za 10 °C hladneje kot na 2 km oddaljeni vremenski postaji v nižjem delu Petkovca. Obe lokaciji deloma ločuje vmesni greben, ki vpliva na preusmerjanje hladnih zračnih tokov iz smeri Ljubljanske kotline. Hladen zrak ima tako večji vpliv na Logatec, saj je bilo tega dne na tamkajÅ¡nji vremenski postaji za “samo” 4,5 °C topleje kot na Zaplani.

ÄŒasovni potek temperature zraka v izbranih novembrskih dneh na vremenskih postajah Zaplana in Petkovec, ki sta med seboj oddaljeni zgolj 2 km.

18. novembra je bila zabeležena največja temperaturna razlika tudi med Zaplano in uradnimi meteorološkimi postajami v Postojni (533 m), Topolu v Polhograjskem hribovju (660 m) in na Vojskem nad Idrijo (1067 m). Kljub podobni nadmorski višini je bilo med Zaplano in Postojno 15 °C razlike, v Topolu je bila najvišja dnevna temperatura 8 °C, na Vojskem pa se je v času, ko je bilo na Zaplani -2 °C, ogrelo do 10 °C.

Temperaturne razlike 19. novembra

Sodeč po meritvah temperature na Ulovki (795 m) je tega dne obstajala še posebej velika temperaturna razlika med Spodnjo in Zgornjo Zaplano. Na Ulovki se je sredi dneva ogrelo do 8,6 °C, na Spodnji Zaplani 230 m nižje pa so vladale praktično zimske razmere z najvišjo temperaturo -2,5 °C. Trenutna temperaturna razlika med merilnima mestoma je dosegla celo 12 °C. Kot je razvidno iz spodnjega grafikona, je temperatura na Ulovki padla šele z dvigom nizke oblačnosti 22. novembra popoldne.

Časovni potek temperature na Ulovki in Spodnji Zaplani. Višina nizke oblačnosti se je spreminjala.

Analiza vremenskih razmer med 14. in 26. novembrom 2011

Izbrano obdobje se ujema z dolgotrajnim obdobjem temperaturnega obrata, zaradi katerega je bilo v višinah toplo in suho vreme, v nižinah pa je vztrajal vlažen in hladen zrak. Tekom izbranega obdobja se je višina jezera hladnega zraka spreminjala. Najvišje je hladen zrak segal ob koncu obdobja, ko je presegel vrh Ulovke (801 m) in Javornika pri Črnem Vrhu nad Idrijo (1240 m).

1. Povprečna temperatura v izbranem obdobju

Zaradi izrazitega temperaturnega obrata je bila Spodnja Zaplana že na mesečni ravni hladnejša od nekaterih precej višjih krajev, to pa postane še toliko bolj očitno, če upoštevamo zgolj obdobje med 14. in 26. novembrom. V tem obdobju je bila povprečna dnevna temperatura (klimatološko povprečje) na Spodnji Zaplani za 2,5 °C nižja kot na 230 m višji Ulovki in celo za 3,4 °C nižja kot na 630 m višjem Javorniku. Še večje razlike so bile v povprečni najvišji dnevni temperaturi. Na Zaplani je bila ta celo negativna in je znašala -1 °C, na Ulovki so bili popoldnevi toplejši za 3,3 °C in na Javorniku za 4,3 °C.

2. Najvišja dnevna temperatura

Največja razlika je bila torej pri najvišji dnevni temperaturi, razlika pa ni bila odvisna le od nadmorske višine posameznih krajev. Predvsem primer Postojne in Blok na Notranjskem kaže, da je bilo najtopleje v krajih, ki sicer ležijo na podobni nadmorski višini kot Zaplana, le da je njihov položaj glede na Ljubljansko kotlino drugačen.

Najvišje dnevne temperature v obdobju med 14. in 26. novembrom 2011.

3. Å tevilo ledenih dni

V izbranem obdobju je prišlo do velike razlike v številu ledenih dni, v katerih najvišja dnevna temperatura zraka ni presegla ledišča. Na spodnjem grafikonu se dobro vidi vpliv nadmorske višine (lega nad nizko oblačnostjo) in položaja posamezne vremenske postaje (oddaljenost od kotlin z jezeri hladnega zraka) na število ledenih dni. Na Spodnji Zaplani je bilo zabeleženo največ ledenih dni, v Postojni pa kljub podobni nadmorski višini najmanj. Na Ulovki je bilo zaradi lege ob Ljubljanski kotlini kljub večji nadmorski višini več ledenih dni kot na nižjih Blokah. V Logatcu je nižje število ledenih dni posledica nekaj zadnjih dni hladnega obdobja, ko so se najnižje dnevne temperature z dvigom nizke oblačnosti preselile v nekoliko višje lege, v nižjih krajih pa so že presegale 0 °C.

Število ledenih dni v obdobju med 14. in 26. novembrom 2011. Vremenske postaje so razvrščene po nadmorski višini.

Poznavanje podnebnih značilnosti določenega območja ima velik pomen na človeka in njegove dejavnosti v prostoru. Na območjih z razgibanim reliefom so lahko razlike v vremenskih razmerah precej velike, navadno pa je na takih območjih tudi mreža meteoroloških postaj redka in tako se vremenskih posebnosti določenega območja ne zavedamo dovolj dobro. Zgornja analiza kaže, da specifične vremenske razmere niso bile tako kot bi morda pričakovali značilne za celotno območje Notranjske. V izbranem obdobju v drugi polovici novembra 2011 je Spodnja Zaplana po vremenskih razmerah izrazito odstopala od okolice. Po nizkih temperaturah, in kar je najpomembneje, po izjemno skromnem trajanju Sončevega obsevanja.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Zaplana je precej megleno območje, saj je v viÅ¡jih legah v času ciklonalnega tipa vremena (“slabo” vreme) pogosta pobočna megla, ob ustaljenem vremenu pa v nižjih legah radiacijska megla, ki je sicer najpogostejÅ¡i tip megle v naÅ¡em nižinskem svetu. Pobočna megla nastane ob dveh različnih tipih vremena, megla ki v teh dneh ovija Zaplano pa je posledica nizke oblačnosti nad bližnjim Ljubljanskim barjem. Vpliv te megle se kaže predvsem na krajÅ¡em trajanju Sončevega obsevanja in posledično na nižji dnevni temperaturi zraka.

Spodnja slika kaže pravzaprav tipično vremensko situacijo, v kateri se opisani tip megle pojavi. Megla se na območje Logatca razširi iz Ljubljanske kotline, običajno pa sega še po Hotenjskem podolju približno do Godoviča, na jugu pa do Planinskega polja. Neredko se dogaja, da predstavlja na območju Zaplane ločnico med sončnim in meglenim vremenom 700 m visok greben nad Jerinovim gričem, ki razmejuje Spodnjo od Zgornje Zaplane. Na podlagi slike je 801 m visoka Ulovka na Zaplani segala nad zgornjo mejo nizke oblačnosti, v spodnjem levem delu slike pa ne gre za meglo, temveč za oblake.

Megla 1. novembra 2011 ob 13. uri popoldne je na območje Logatca segala skozi t.i. Vrhniška vrata. Slika je produkt aplikacije Google Earth in je kombinirana s satelitsko sliko oblačnosti MODIS.

Zaradi omenjene megle so lahko  pozimi vremenske razmere na območju Logatca popolnoma neprimerljive s kraji v južnem delu Notranjske in na Idrijskem. Manjše doline na Idrijskem in plitva kraška polja Notranjske imajo sicer pogosto radiacijsko meglo, ki pa se navadno razkroji že v zgodnjih dopoldanskih urah. To je povsem drugače kot na logaškem, kjer gre za aktivni dotok  megle iz precej večje Ljubljanske kotline. Posledice megle se v zadnjih nekaj dneh kažejo v tem, da so na Zaplani jutranje temperature sicer nekoliko višje kot v krajih z jasno nočjo, predvsem pa so zaradi dolgotrajne megle občutno nižje dnevne temperature. Tako je znašala 1. in 2. novembra razlika v najvišji dnevni temperaturi zraka med Postojno in Zaplano (podobna nadmorska višina) kar 10 °C. Razlika ni bila dosti manjša tudi v primerjavi z višjimi kraji na južnem Notranjskem, kot so Bloke in Babno Polje.

Ker opisana vremenska situacija ni izjemna oziroma je kar tipična za jesenske in zimske mesece, bi bilo zanimivo proučiti vpliv krajšega trajanja Sonca zaradi megle v okolici Zaplane in Logatca na ogrevalno sezono, uporabnost modernih sistemov za zimsko izkoriščanje energije Sonca in splošno dojemanje ljudi. Ni zanemarljivo, da je bilo 1. in 2. novembra denimo na Blokah okoli 15 ur Sonca, na Zaplani pa praktično 0 ur. Običajno je megla še bolj omejena na območje Logatca kot pa v opisanem primeru, predvsem pa je pomembno dejstvo, da se velike razlike v vremenskih razmerah pojavljajo med sicer bližnjimi kraji.

Viri podatkov:

– vremenski portal ARSO-meteo.si

– MODIS Rapid Response Project/NASA

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 16. septembrom in 23. oktobrom, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura zraka -9,9 °C izmerjena 17. oktobra. Na meteorološki postaji Zaplana 21 m nad mraziščem se je istega jutra ohladilo na -3,7 °C. V zadnjem merilnem obdobju se je temperatura v mrazišču izraziteje spustila še 18. oktobra (-9,2 °C), 16. oktobra sredi noči (-5,9 °C) in 15. oktobra (-5,3 °C). V mrazišču je bilo najtopleje 17. septembra ob vzhodnemu vetru, ko se je ogrelo do 25,6 °C. Na meteorološki postaji nad mraziščem je bilo tega dne hladneje s temperaturo 23,9 °C.

Kljub snežni odeji, ki je mrazišča pokrivala 8. oktobra in dneve po 20. oktobru, v njih zaradi oblačnosti ni bilo ekstremno nizkih temperatur (oktobrski rekord je denimo -20,6 °C, izmerjen 26. oktobra 2003 v Dolinci). Te torej niso bile vezane na snežno odejo, temveč na suho in jasno noč 17. oktobra, ko so prevladovali splošni severni vetrovi. V omenjeni noči zanimivo ni bilo najhladneje v mrazišču Dolinca, temveč v sosednjem mrazišču Dvojček. Ker so v obeh mraziščih (samo ponoči) potekale vzporedne meritve temperature zunaj zaščite pred Soncem in padavinami, so izmerki nekoliko drugačni od izmerkov standardnega termometra, ki že ves čas stoji v Dolinci. Po teh meritvah se je 17. oktobra v mrazišču Dolinca ohladilo do -10,3  °C, v Dvojčku pa do -10,6  °C.

Potek temperature v obeh mraziščih v noči na 17. oktober 2011.

Mrazišče Dvojček je reliefno bolj odprto od Dolince in ima s tem večji potencial za zelo nizke temperature. Ta potencial pa se redko izrazi, saj pomeni večja plitvost mrazišča večjo možnost, da veter ovira nočno ohlajanje. V Dvojčku je tudi precej viÅ¡ja temperatura tal, kar je odraz pokoÅ¡ene trave in večje osončenosti mrazišča v primerjavi z Dolinco. Zaradi viÅ¡je temperature tal mrazišče Dvojček večji del leta po povprečni in tudi po najnižji jutranji temperaturi ne more “konkurirati” Dolinci, vse pa se spremeni, ko mrazišča prekrije snežna odeja, ki učinkovito zaustavi izhajanje toplote iz tal. V takih primerih je bilo mrazišče Dvojček, vsaj v večernih urah, tudi za 3 °C hladnejÅ¡e od Dolince.

Podobno se je glasil tudi naslov prispevka, objavljenega pred približno letom dni. Med prispevkoma pa obstaja pomembna razlika, saj se je prvi nanašal na zelo namočeno leto 2010, tokratni pa je posvečen zaenkrat izjemno suhemu letu 2011. V letošnjem letu se je zvrstila vrsta presuhih mesecev, hkrati pa noben mesec ni bil ekstremno namočen in tako se vse skupaj zelo pozna na letni ravni. Zelo suhi meseci so bili januar, april, avgust in september, nekoliko nadpovprečno namočena sta bila le marec in junij. Ali bo leto 2011 najbolj suho leto  v zadnjih nekaj desetletjih, bo odločala predvsem počasi iztekajoča se meteorološka jesen, ki je v dolgoletnem povprečju sicer najbolj namočena.

Kumulativa padavin na meteorološki postaji Zaplana v zadnjih šestih letih.

Dejstvo je, da je leto 2011 zaenkrat izjemno skopo s padavinami in da precej zaostaja za doslej najbolj suhim letom 2006. Omeniti je potrebno, da je bilo leto 2006 v okolici Logatca eno izmed najbolj suhih let v obdobju po letu 1961, po tem kriteriju pa ga lahko leto 2011 še preseže. Torej ni nemogoče, da bo, upoštevajoč zadnjih 50 let, skoraj rekordno namočenemu letu 2010 sledilo rekordno suho leto 2011. Zaradi lege Slovenije v bližini Sredozemlja pa ne gre izključiti tudi scenarija, po katerem bi bilo lahko leto 2011 še običajno namočeno.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 17. avgustom in 16. septembrom, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura zraka 0,1 °C izmerjena 29. avgusta. Na meteorološki postaji Zaplana 21 m nad mraziščem se je istega jutra ohladilo na 9,3 °C. V zadnjem merilnem obdobju se je temperatura v mrazišču izraziteje spustila še 7. septembra (2,1 °C), 16. septembra (2,6 °C) in 30. avgusta sredi noči (3,7 °C). V mrazišču je bilo najtopleje 22. in 26. avgusta ob jugozahodnem vetru, ko se je ogrelo do 33,9 °C. Na meteorološki postaji nad mraziščem je bilo v obeh dneh, še posebno pa 26. avgusta s 34,7 °C, bolj vroče.

Daleč najnižje dnevne temperature so bile zabeležene v mrazišču Globoka dolina pri Jezercu, kjer prizemni temperaturni obrat (ko temperatura v določeni plasti zraka narašča z višino) zaradi hladnih tal ni kot v mrazišču Dolinca omejen le na nočni čas, temveč vztraja tudi čez dan. V nizu vročih dni s temperaturo nad 34 °C je bilo v tem mrazišču na nadmorski višini 489 m tudi za več kot 10 °C hladneje kot na zgornji meteorološki postaji Zaplana. V času najhujše vročine je bilo merilno mesto v mrazišču hladnejše tudi od precej višjih merilnih mest na Javorniku pri Črnem Vrhu in celo Blegošu. Za mrazišče Globoka dolina so značilne nizke dnevne temperature, nočne temperature pa so v primerjavi z mraziščem Dolinca precej višje.