Sibirska zračna masa februarja 2012

Območje visokega zračnega tlaka nad Sibirijo, pogosto bolj znano kot sibirski anticiklon, v zimskem času lahko vpliva tudi na Evropo. Eden takih anticiklonov, v preteklosti se je pogosteje pojavljal kot pa v zadnjih nekaj letih, je ob koncu januarja in v prvi polovici februarja proti srednji Evropi in Sredozemlju preusmerjal zelo hladno celinsko zračno maso iznad severovzhodne Evrope. Nad Slovenijo je bila zračna masa skoraj rekordno hladna, ki se je poznala predvsem v hribih, nižinam pa zaradi oblačnega in pogosto vetrovnega vremena ni prinesla rekordno nizkih minimalnih temperatur. Prodor hladnega zraka bo ostal znan predvsem po dolgotrajno nizki temperaturi in močnemu vetru, ki je še stopnjeval občutek mraza.

Polarni prodor je kljub podobno mrzli zračni masi v posameznih regijah minil različno. Čeprav je bila zračna masa nad Slovenijo podobno hladna kot tista na južnem Balkanu, pa je prodor hladnega zraka v Sloveniji z vidika mraza in snežnih padavin minil v precej milejši obliki, pa čeprav je bila na marsikateri slovenski meteorološki postaji prva polovica februarja druga najhladnejša od sredine prejšnjega stoletja. Težišče padavin v pokrajinah južno od nas je bila posledica sredozemskih ciklonov, ki so ob dotoku mrzlega zraka nastajali nad Sredozemljem, se pomikali predvsem preko južnega Balkana in na Slovenijo vplivali le obrobno. Odsotnost snežne odeje in jasnih nevetrovnih noči ni omogočala prav zelo nizkih temperatur v slovenskem nižinskem svetu, po drugi strani pa so zaradi odsotnosti snega globje zamrznila tla. Ob dejstvu, da je območje Zaplane specifično po počitniškem naselju so se v tem prostoru pojavljale določene težave predvsem na področju zamrzovanja izpostavljenih delov vodovodnega sistema.

Prav na območju Zaplane je zapadlo manj snega kot v bližnji okolici. Vzrok je jugovzhodna smer vetrov v nižjih plasteh ozračja, zaradi katerih so se padavine na poti preko Krimskega višavja zaustavljale in sušile, ponovno pa so se okrepile na prvih grebenih, usmerjenih pravokotno na smer vetra. Tak primer je bil 4. februarja, ko je na Zaplani padlo le 6 cm snega, ponekod v Polhograjskem hribovju pa tudi več kot 30 cm. Do podobnega učinka je prihajalo tudi ob sneženju 7. februarja, ko je v okolici Logatca padel le kakšen cm snega, drugod pa dosti več. V obeh primerih je k tanjši snežni odeji na Spodnji Zaplani pripomogel tudi močan veter. Na bolj zatišni vremenski postaji Petkovec, 2 km zahodneje, je bilo 9. februarja 10 cm, na vremenski postaji Zaplana 5 cm, opazno več snega pa je bilo tudi na območju Zgornje Zaplane. Meritve višine snega so bile zaradi vetra manj reprezentativne za širšo okolico, saj je bilo na bolj zatišni vremenski postaji Zaplana znotraj samega naselja več snega kot na bližnjih odprtih travnikih, kjer je veter snežno odejo povsem spihal. Več snega, do 15 cm, je na Zaplani padlo šele 11. in 12. februarja. Razmerje med snegom in vodo je pri suhem snegu, kakršen je padal ob tokratnem mrazu, drugačno kot pri mokrem. Ob 1 mm padavin lahko pade več cm suhega snega. Iz tega sledi, da je bila lahko med dvema bližnjima krajema razlika v debelini snežne odeje znatna, a hkrati tudi, da je bila razlika v padli količini padavin majhna.

Zaradi razjasnitev je bila mrzla predvsem noč na 14. februar, ki pa Zaplani ni prinesla ekstremnega mraza. Na Spodnji Zaplani se je ohladilo na -14,4 °C, do okoli -25 °C pa je temperatura padla le v mraziščih. Opisani prodor mrzlega zraka Zaplani ni prinesel nekih standardnih vremenskih ekstremov. Rekordno najnižja temperatura na meteorološki postaji Zaplana ni bila dosežena, kot tudi ne v mraziščih. Najnižja temperatura tekom mrzlega obdobja je bila izmerjena na Ulovki (-16 °C) in ne na Spodnji Zaplani, čeprav je navadno ravno obratno. Kljub dolgotrajnemu mrazu in pogostemu sneženju snežna odeja ni presegla 25 cm, ki je bila sicer izmerjena v oktobru 2011. V času obstoja meteorološke postaje Zaplana pa še nikoli ni bil zabeležen tako dolg niz ledenih dni, v katerih se temperatura tudi čez dan ni dvignila nad ledišče, prav tako pa je bilo izjemno dolgo tudi obdobje z dnevno temperaturo pod -5 °C.

Statistika mrzlega obdobja na Spodnji Zaplani 566 m:

– 12 zaporednih dni z najvišjo dnevno temperaturo -5 °C ali nižjo

– 20 zaporednih klimatoloških ledenih dni z najvišjo dnevno temperaturo pod 0 °C

– 13 zaporednih mrzlih dni s temperaturo vsaj -10 °C

– trije dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod -10 °C

– v dveh dneh povprečna dnevna temperatura -12 °C

– izrazito stopnjevan občutek mraza zaradi vetra (odvisno od mikrolokacije meritev vetra, načina izračunavanja tega indeksa in predvsem merilne opreme)

– absolutna najnižja temperatura -14,4 °C

– največja višina snežne odeje 15 cm

– globoka zamrznitev tal v dneh pred nastankom snežne odeje

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloških postaj

– spletne strani Agencije RS za okolje

Leave a Reply

LouiseBrooks theme byThemocracy