Zaplana je primer območja, kjer obstaja še posebej močna povezanost med reliefom in lokalnim podnebjem, saj leži na stiku več reliefnih enot, kot so Rovtarsko hribovje, Logaško polje in Ljubljansko barje, velik vpliv pa ima tudi bližnja dinarska gorska pregrada. V reliefno razgibanem svetu pridejo lokalne značilnosti podnebja do izraza ob stabilnem anticiklonalnem vremenu, kakršno je vztrajalo v drugi polovici novembra.

V konkretnem primeru je prišla do izraza lega Zaplane v bližini Ljubljanskega barja, kjer se je zadrževalo jezero hladnega zraka z meglo. Na Zaplani je bilo zabeleženih veliko ledenih dni z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem, pogosta je bila megla z ivjem, za nameček pa so bile zaradi jasnih noči vsaj na začetku hladnega obdobja nizke tudi jutranje temperature. Že skoraj zimske vremenske razmere so bile dolgo časa omejene na manjši del Zaplane, le proti koncu hladnega obdobja so se pojavile tudi drugod v bližnji okolici.

ÄŒeprav v prvih dneh hladnega obdobja megla nad Ljubljanskim barjem ni segala visoko, pa je skupaj s hladnim zrakom občasno pljusknila čez Spodnjo Zaplano do nadmorske viÅ¡ine okoli 600 m. Potek vremenskih razmer je bil zelo prikladen za nizke temperature. Zaradi nižje megle so bile noči na Zaplani jasne, plitva megla pa se je navadno razÅ¡irila Å¡ele v dopoldanskem času. Tako so bile nizke nočne in tudi dnevne temperature. Zaradi vetra, ki je pihal iz meglenega pokrova nad Ljubljanskim barjem, so bile na Zaplani tudi v obdobjih brez megle nizke temperature. V vremenskem žargonu bi ta veter lahko poimenovali kot “veter iznad pokrovke”. Kot se je izkazalo kasneje so se vremenske razmere na Spodnji Zaplani najbolj razlikovale od tistih v okolici v prvih nekaj dneh s plitvo meglo, saj so se v nasprotju z okolico na vremenski postaji Zaplana ledeni dnevi nepretrgoma vrstili. Potrebno je tudi opozoriti, da na območju Zaplane megla ne miruje tako kot na dnu Ljubljanske kotline, temveč ob tem piha veter, oblačnost pa je v gibanju. Nastalo je kompaktnejÅ¡e trdo ivje, samo v bolj zatiÅ¡nih legah pa se je pojavilo mehko ivje v obliki iglic. Podatki o smeri in hitrosti vetra za opisano obdobje so pomanjkljivi, saj je vetromer na vremenski postaji zamrznil že 17. novembra.

Pogled z Zgornje Zaplane na meglo, ki je v prvih nekaj dneh z vzhoda dotekala samo preko naselij Prezid, Jerinov grič in Ograje. Nad meglo je segala Strmica (625 m).

V dneh, ko je temperatura marsikje presegala 10 °C, se na Zaplani celo sredi dneva ni ogrelo nad ledišče. 14. in 15. oktobra se je temperatura še pozpela nad ničlo, nato pa se je do 27. novembra, ko je hladen zrak razpihal jugozahodni veter, zvrstilo kar 11 zaporednih ledenih dni. Take temperature so bile omejene predvsem na Spodnjo Zaplano, ki leži najbolj na poti zračnim masam nad bližnjo Ljubljansko kotlino. Jutranji mraz se je stopnjeval, saj je bilo v torek 15. novembra -4,7 °C, naslednji dan -5,7 °C, nato pa je temperatura v treh jutrih padla pod -6 °C. Zaradi debelejše megle v Ljubljanski kotlini so bile tam nočne temperature čedalje višje v primerjavi z dvignjeno Zaplano, kjer so bile jasne vsaj noči.

Temperaturne razlike med sicer bližnjimi kraji so bile izjemno velike. Na zasebni vremenski postaji na Petkovcu in v Logatcu so bile jutranje temperature sicer nižje kot na Spodnji Zaplani, povsem drugače pa je bilo podnevi. 18. novembra popoldne je bilo na postaji Petkovec 8 °C, na Zaplani 2 km vzhodneje pa -2 °C. Na Zaplani so ogrevanje ozračja pogosto prekinjali nenadni vdori hladnega zraka z meglo, kar lahko na spodnjem grafu prepoznamo kot izrazita temperaturna nihanja. Podobna nihanja je zabeležila tudi zasebna vremenska postaja v Šentjoštu nad Horjulom, ki se je praktično ves čas nahajala le malo nad meglenim pokrovom. Iz grafa še izhaja, da so 18. novembra večjim motnjam v gibanju temperature na Zaplani z manjšim časovnim zamikom sledile tudi motnje na Petkovcu. Na Logatec imajo hladnejše zračne mase iz smeri Ljubljanskega barja večji vpliv kot na Petkovec, tako da so bile v Logatcu dnevne temperature nekoliko nižje, še vedno pa občutno višje od tistih na Zaplani. 20. novembra se je zgornja meja nizke oblačnosti nekoliko dvignila, pokrivala je precej večje območje in tega dne je bil prvi ledeni dan zabeležen tudi na vremenskih postajah Logatec in Petkovec, na Zaplani pa se je najvišja dnevna temperatura povzpela le do -3,3°C.

Časovni potek temperature zraka v izbranih novembrskih dneh na vremenskih postajah Zaplana in Petkovec, ki sta med seboj oddaljeni zgolj 2 km.

Plitva megla na Spodnji Zaplani 17. novembra zvečer.

Plitva megla na Spodnji Zaplani 17. novembra ni presegala nadmorske višine 580 m.

Po 23. novembru se je nizka oblačnost še bolj dvignila in je presegla tudi vrh Ulovke, ki se je pred tem sicer ves čas kopala v Soncu. Nadmorska višina Spodnje Zaplane okoli 550 m je bila tekom anticiklona še posebej ugodna za pojav ledenih dni. Na samem dnu Ljubljanskega barja je bil glede na agrometeorološko postajo Borovnica in zasebno vremensko postajo v bližnjem Bregu prvi ledeni dan zabeležen že 15. novembra, nato pa so se ledeni dnevi brez prekinitve vrstili. Tega dne se je na Zaplani zaradi deloma sončnega vremena še ogrelo nad 0 °C. Nasprotno pa se je po 23. novembru niz ledenih dni na dnu Ljubljanskega barja zaradi dviga nizke oblačnosti zaključil, medtem ko je v krajih nad 500 m nadmorske višine temperatura še ostajala pod lediščem. V dneh, ko se je Zaplana nahajala v spodnjem delu oblačnega pokrova je bil dnevni temperaturni potek gladek in brez nihanj, kakršne so se pojavljale v dneh s plitvo meglo.

Gibanje meglenega pokrova po višini, in sicer 19. novembra (580 m), 22. novembra (650 m) in 23. novembra (1000 m).

Kot kažejo satelitski posnetki je bila 800 m visoka Ulovka v oblačnem pokrovu morda le v dveh dneh tekom celotnega hladnega obdobja. Vremenska postaja na območju Spodnje Zaplane pa je bila v vseh primerih pod vplivom meglenega pokrova nad Ljubljansko kotlino. V prvih nekaj dneh, ko je bila megla še nižje (580 m ali manj), so bile nizke dnevne temperature omejene na Spodnjo Zaplano, ob tem pa se megla ni razširila na Logaško polje, čeprav le-to leži nižje. Kljub morebitnemu sončnemu vremenu so bile temperature nizke, saj je iz bližnjega meglenega pokrova pihal veter. Ob dvigu (650 m) in hkratni razširitvi megle so se nizke dnevne temperature pojavile tudi na vremenskih postajah Petkovec in Logatec. V obeh primerih je bila Zgornja Zaplana zahodno od Ulovke pred vdori zračnih mas iz Ljubljanske kotline zavarovana z višjim grebenom.

Med deli Zgornje Zaplane (Planina nad Vrhniko, Ulovka) in Spodnjo Zaplano so bile z redkimi izjemami ogromne razlike v vremenskih razmerah. Na Spodnji Zaplani se je zaradi hladnih noči pojavljala močna slana, zaradi dnevne megle pa je nastajalo ivje, ki se je ohranilo tudi čez dan. 17. in 19. novembra je bilo ivje dolgo že do 3 cm.

Pogled s Planine nad Vrhniko (735 m) na območje med Vrhniko in Logaškim poljem (foto: Iztok Miklavčič).

Pogled na jezik hladnega in meglenega zraka pod Planino nad Vrhniko (foto: Iztok Miklavčič).

Mehko ivje.

Narava je drevju prehitro nadela novoletno okrasje.

Na Spodnji Zaplani so predvsem v prvih nekaj dneh vladale povsem drugačne vremenske razmere kot v bližnji okolici.

Visoka trava v ivju, pod drevjem pa so bila tla marsikje prekrita tudi z odpadlim ivjem.

27. novembra je jugozahodni veter spihal hladen zrak, koliko ivja je nastalo tekom hladnega obdobja pa pove podatek, da so bila tla pod drevjem prekrita tudi z 10 cm debelo plastjo odpadlega ivja. Na Zaplani se je temperatura dvignila do 7,7 °C, kar je precej manj kot v Logatcu, Šentjoštu nad Horjulom in na Vrhniki. Razlika je bila predvidoma posledica ivja, ki je v gozdu na debelo prekrivalo tla in ki je v meteorološki hišici na Zaplani oklepalo termometre. Ob segrevanju je lahko ivje odpadlo le na dno meteorološke hišice, ko pa je skozi hišico ob že bolj suhem ozračju zapihal močnejši veter, se je zaradi izhlapevanja naraščanje temperature ustavilo. Termometri so dejansko merili temperaturo mokrega termometra, namen meteorološke hišice pa ni zgolj varovanje merilnikov pred Soncem, temveč tudi pred padavinami.

Viri podatkov:

– vremenski portal državne meteoroloÅ¡ke službe ARSO-meteo.si

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– satelitske slike MODIS

– aplikacija GoogleEarth

– mreža agrometeoroloÅ¡kih postaj MKGP FURS

Comments are closed.