Novejše primerjave kažejo, da so termometri Madgetech, eden takih je v uporabi tudi v mrazišču Dolinca, glede na preostale razpoložljive termometre dobro umerjeni pri višji temperaturi. V temperaturnem območju med 0 °C in -10 °C pa se pri omenjenem termometru pojavi pribitek k temperaturi za 1 °C. Odstopanje je bilo ugotovljeno pri vseh dosedanjih termometrih te vrste in tako termometer pri temperaturi -10 °C ali nižji kaže za stopinjo višjo temperaturo od preostalih merilcev. Priložena programska oprema omogoča enostavno umerjanje termometra na podlagi dveh točk na temperaturni skali in s tem učinkovito odpravo težave. Umerjanje termometrov je dolgotrajno in bo v celoti opravljeno šele po letošnji zimski sezoni. Vsekakor pa je zanimivo omeniti primer doslej najnižje temperature, ki je bila v mrazišču Dolinca izmerjena 20. decembra 2009. Po tovarniškem umerjanju je termometer izmeril temperaturo -30,5 °C, s kasnejšimi primerjavami pa se je pokazalo, da je bila omenjena vrednost zagotovo previsoka. Zaradi primerjav pri višji temperaturi je bila nova vrednost le malo korigirana in ocenjena na -30,8 °C, po novejših primerjavah pri precej nižji temperaturi pa se je moralo 20. decembra 2009 v mrazišču Dolinca ohladiti celo na -31,5 °C.

Primer umerjanja enega izmed Madgetechovih termometrov na samodejno vremensko postajo Zaplana (WMR). Umerjanje termometrov na samodejno postajo opravičujejo tudi klasični tekočinski termometri.

V mrazišču Dolinca so se prve meritve temperature vršile leta 2002, avtomatizirale pa so se spomladi leta 2004. Hkrati na spletnih straneh Podnebje Zaplane že nekaj let omenjam tudi bližnje mrazišče Dvojček, ki bi bilo lahko po absolutnih temperaturnih minimumih še hladnejše od Dolince. Ugodne vremenske razmere v februarju so skupaj z omenjenim umerjanjem termometrov omogočile natančnejšo primerjavo obeh mrazišč.

Ugotovljeno je bilo, da se mrazišče Dvojček po nizkih poletnih temperaturah ne more kosati z mraziščem Dolinca. Vzrok za to nista oblika in globina mrazišča, temveč človeški faktor. Mrazišče je namreč redno košeno (zaradi katerega mrazišče kot tako sploh obstaja in ni poraščeno z gozdom) in skoraj gola tla se v mrazišču Dvojček bolj ogrejejo od gosto zatravljenih tal v mrazišču Dolinca, ki je bilo zadnjič pokošeno leta 2003. Nad toplejšimi tlemi se ponoči ozračje manj ohladi kot nad hladnejšimi, razlika v temperaturi tal med obema mraziščema pa se izniči ob prisotnosti snežne odeje, kar se je zgodilo v letošnjem februarju.

Zasneženo mrazišče Dvojček z začasnim merilnim mestom 14. februarja.

14. februarja ponoči se je temperatura v mrazišču Dolinca spustila na -23,9 °C. Če upoštevamo še odstopanje termometra pri nizkih temperaturah je bila realna vrednost -24,9 °C, vendar se je v mrazišču Dvojček na podlagi enakega in že umerjenega termometra ohladilo celo na -26,1 °C. To vrednost potrjuje tudi klasični alkoholni termometer, ki se je omenjene noči ustavil pri -26,0 °C. Sicer je bilo mrazišče Dvojček tekom noči, ob upoštevanju vseh omenjenih odstopanj med termometri, tudi za 2 °C hladnejše od Dolince. Do podobnih ugotovitev so pripeljale še meritve temperature v obeh mraziščih v noči na 22. februar. Domneva, da je lahko mrazišče Dvojček hladnejše od Dolince sicer ni nova, saj so jo potrjevale terenske, a žal nesistematične meritve temperature 18. decembra 2010, ko je bilo v Dvojčku ob 21. uri zvečer izmerjeno okoli -25 °C, v Dolinci pa upoštevajoč odstopanje termometra -21,4 °C.

Mrazišče Dvojček je plitvejše (globina glede na najnižji obod kotanje znaša 9 m) in s tem še bolj ekstremno mrazišče od Dolince (12 m), saj je temperaturna inverzija izrazitejša. V noči na 22. februar je prišlo med meteorološko postajo Zaplana in mrazišči do največje zabeležene temperaturne razlike doslej. Na zgornji postaji je vso noč pihal vzhodni veter in zaviral nočno ohlajanje, hkrati pa je bil veter dovolj šibek, da je omogočal neovirano ohlajanje v zatišnih mraziščih. Dolinca je bila od vremenske postaje Zaplana 21 m višje hladnejša za 15,5 °C, mrazišče Dvojček pa je bilo ob 1.15 zjutraj na vsega 14 m višinske razlike hladnejše celo za 16,6 °C. Razlika je v načinu meritev, saj je bil termometer na vremenski postaji Zaplana nameščen v meteorološko hišico, termometer v mrazišču Dvojček pa je bil v prostem ozračju. Po primerjavah je temperaturna razlika med termometri pri že ustaljeni temperaturi zanemarljiva, pri hitrem spreminjanju temperature pa lahko razlika znaša nekaj desetink stopinje Celzija.

Časovni potek temperature v noči na 22. februar na vremenski postaji Zaplana in v mrazišču Dvojček. V drugem delu noči se je zaradi vetra in razširitve nizke oblačnosti temperatura v mrazišču postopno izenačila s temperaturo okolice.

Mrazišče Dvojček in vremensko postajo Zaplana loči 300 m zračne razdalje in 14 m višinske razlike. Med merilnima mestoma je 22. februarja ponoči trenutna temperaturna razlika dosegla skoraj 17 °C. Zaradi večje nazornosti je uporabljena fotografija v poletnem ambientu.

One Response to “Primerjava dveh najhladnejÅ¡ih mrazišč Zaplane februarja 2012”

1. Iztok pravi:

   23. februarja 2012 ob 12:02

   Idealno bi bilo, da bi lahko Madgeteche kalibrirala v čimveč točkah. Vsaj recimo +20, 0, -20. S tem bi pa potrebovala tudi referenco, ki bi bila dovolj dobra, da bi veljala za izhodišče. Skratka dela bo še ogromno, saj jih bova morala umerit tudi na pozitivni skali, s tem bova pa verjetno spet izgubila kalibracijo na nižjih vrednostih. Bova videla kaj pa kako.