Analiza druge polovice novembra 2011

Drugo polovico novembra je zaznamoval izrazit anticiklon, ki je imel za posledico dolgotrajno obdobje megle in nizkih dnevnih temperatur. Vremenske razmere v tem obdobju temperaturnega obrata so se na Spodnji Zaplani izrazito razlikovale od razmer v bližnji okolici in med izbranimi vremenskimi postajami je bila zabeležena doslej največja temperaturna razlika. Na Spodnji Zaplani je bil november hladnejši od vseh treh osrednjih zimskih mesecev v zimi 2006/2007.

Temperaturne razlike 18. novembra

Tega dne je z vzhodnim vetrom čez Spodnjo Zaplano dotekal hladen zrak, skozi tanko plast megle pa je občasno sijalo tudi Sonce. V takih razmerah, ko je v nekaterih krajih neovirano sijalo Sonce, drugje pa je ogrevanje zavirala megla, je na manjših razdaljah prišlo do velike temperaturne razlike. Sredi dneva je bilo na vremenski postaji Zaplana za 10 °C hladneje kot na 2 km oddaljeni vremenski postaji v nižjem delu Petkovca. Obe lokaciji deloma ločuje vmesni greben, ki vpliva na preusmerjanje hladnih zračnih tokov iz smeri Ljubljanske kotline. Hladen zrak ima tako večji vpliv na Logatec, saj je bilo tega dne na tamkajšnji vremenski postaji za “samo” 4,5 °C topleje kot na Zaplani.

Časovni potek temperature zraka v izbranih novembrskih dneh na vremenskih postajah Zaplana in Petkovec, ki sta med seboj oddaljeni zgolj 2 km.

18. novembra je bila zabeležena največja temperaturna razlika tudi med Zaplano in uradnimi meteorološkimi postajami v Postojni (533 m), Topolu v Polhograjskem hribovju (660 m) in na Vojskem nad Idrijo (1067 m). Kljub podobni nadmorski višini je bilo med Zaplano in Postojno 15 °C razlike, v Topolu je bila najvišja dnevna temperatura 8 °C, na Vojskem pa se je v času, ko je bilo na Zaplani -2 °C, ogrelo do 10 °C.

Temperaturne razlike 19. novembra

Sodeč po meritvah temperature na Ulovki (795 m) je tega dne obstajala še posebej velika temperaturna razlika med Spodnjo in Zgornjo Zaplano. Na Ulovki se je sredi dneva ogrelo do 8,6 °C, na Spodnji Zaplani 230 m nižje pa so vladale praktično zimske razmere z najvišjo temperaturo -2,5 °C. Trenutna temperaturna razlika med merilnima mestoma je dosegla celo 12 °C. Kot je razvidno iz spodnjega grafikona, je temperatura na Ulovki padla šele z dvigom nizke oblačnosti 22. novembra popoldne.

Časovni potek temperature na Ulovki in Spodnji Zaplani. Višina nizke oblačnosti se je spreminjala.

Analiza vremenskih razmer med 14. in 26. novembrom 2011

Izbrano obdobje se ujema z dolgotrajnim obdobjem temperaturnega obrata, zaradi katerega je bilo v višinah toplo in suho vreme, v nižinah pa je vztrajal vlažen in hladen zrak. Tekom izbranega obdobja se je višina jezera hladnega zraka spreminjala. Najvišje je hladen zrak segal ob koncu obdobja, ko je presegel vrh Ulovke (801 m) in Javornika pri Črnem Vrhu nad Idrijo (1240 m).

1. Povprečna temperatura v izbranem obdobju

Zaradi izrazitega temperaturnega obrata je bila Spodnja Zaplana že na mesečni ravni hladnejša od nekaterih precej višjih krajev, to pa postane še toliko bolj očitno, če upoštevamo zgolj obdobje med 14. in 26. novembrom. V tem obdobju je bila povprečna dnevna temperatura (klimatološko povprečje) na Spodnji Zaplani za 2,5 °C nižja kot na 230 m višji Ulovki in celo za 3,4 °C nižja kot na 630 m višjem Javorniku. Še večje razlike so bile v povprečni najvišji dnevni temperaturi. Na Zaplani je bila ta celo negativna in je znašala -1 °C, na Ulovki so bili popoldnevi toplejši za 3,3 °C in na Javorniku za 4,3 °C.

2. Najvišja dnevna temperatura

Največja razlika je bila torej pri najvišji dnevni temperaturi, razlika pa ni bila odvisna le od nadmorske višine posameznih krajev. Predvsem primer Postojne in Blok na Notranjskem kaže, da je bilo najtopleje v krajih, ki sicer ležijo na podobni nadmorski višini kot Zaplana, le da je njihov položaj glede na Ljubljansko kotlino drugačen.

Najvišje dnevne temperature v obdobju med 14. in 26. novembrom 2011.

3. Število ledenih dni

V izbranem obdobju je prišlo do velike razlike v številu ledenih dni, v katerih najvišja dnevna temperatura zraka ni presegla ledišča. Na spodnjem grafikonu se dobro vidi vpliv nadmorske višine (lega nad nizko oblačnostjo) in položaja posamezne vremenske postaje (oddaljenost od kotlin z jezeri hladnega zraka) na število ledenih dni. Na Spodnji Zaplani je bilo zabeleženo največ ledenih dni, v Postojni pa kljub podobni nadmorski višini najmanj. Na Ulovki je bilo zaradi lege ob Ljubljanski kotlini kljub večji nadmorski višini več ledenih dni kot na nižjih Blokah. V Logatcu je nižje število ledenih dni posledica nekaj zadnjih dni hladnega obdobja, ko so se najnižje dnevne temperature z dvigom nizke oblačnosti preselile v nekoliko višje lege, v nižjih krajih pa so že presegale 0 °C.

Število ledenih dni v obdobju med 14. in 26. novembrom 2011. Vremenske postaje so razvrščene po nadmorski višini.

Poznavanje podnebnih značilnosti določenega območja ima velik pomen na človeka in njegove dejavnosti v prostoru. Na območjih z razgibanim reliefom so lahko razlike v vremenskih razmerah precej velike, navadno pa je na takih območjih tudi mreža meteoroloških postaj redka in tako se vremenskih posebnosti določenega območja ne zavedamo dovolj dobro. Zgornja analiza kaže, da specifične vremenske razmere niso bile tako kot bi morda pričakovali značilne za celotno območje Notranjske. V izbranem obdobju v drugi polovici novembra 2011 je Spodnja Zaplana po vremenskih razmerah izrazito odstopala od okolice. Po nizkih temperaturah, in kar je najpomembneje, po izjemno skromnem trajanju Sončevega obsevanja.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloških postaj

– digitalni arhiv meteoroloških podatkov ARSO-meteo.si

Leave a Reply

LouiseBrooks theme byThemocracy