Analiza druge polovice novembra 2011
Drugo polovico novembra je zaznamoval izrazit anticiklon, ki je imel za posledico dolgotrajno obdobje megle in nizkih dnevnih temperatur. Vremenske razmere v tem obdobju temperaturnega obrata so se na Spodnji Zaplani izrazito razlikovale od razmer v bližnji okolici in med izbranimi vremenskimi postajami je bila zabeležena doslej najveÄja temperaturna razlika. Na Spodnji Zaplani je bil november hladnejÅ¡i od vseh treh osrednjih zimskih mesecev v zimi 2006/2007.
Temperaturne razlike 18. novembra
Tega dne je z vzhodnim vetrom Äez Spodnjo Zaplano dotekal hladen zrak, skozi tanko plast megle pa je obÄasno sijalo tudi Sonce. V takih razmerah, ko je v nekaterih krajih neovirano sijalo Sonce, drugje pa je ogrevanje zavirala megla, je na manjÅ¡ih razdaljah priÅ¡lo do velike temperaturne razlike. Sredi dneva je bilo na vremenski postaji Zaplana za 10 °C hladneje kot na 2 km oddaljeni vremenski postaji v nižjem delu Petkovca. Obe lokaciji deloma loÄuje vmesni greben, ki vpliva na preusmerjanje hladnih zraÄnih tokov iz smeri Ljubljanske kotline. Hladen zrak ima tako veÄji vpliv na Logatec, saj je bilo tega dne na tamkajÅ¡nji vremenski postaji za “samo” 4,5 °C topleje kot na Zaplani.
ÄŒasovni potek temperature zraka v izbranih novembrskih dneh na vremenskih postajah Zaplana in Petkovec, ki sta med seboj oddaljeni zgolj 2 km.
18. novembra je bila zabeležena najveÄja temperaturna razlika tudi med Zaplano in uradnimi meteoroloÅ¡kimi postajami v Postojni (533 m), Topolu v Polhograjskem hribovju (660 m) in na Vojskem nad Idrijo (1067 m). Kljub podobni nadmorski viÅ¡ini je bilo med Zaplano in Postojno 15 °C razlike, v Topolu je bila najviÅ¡ja dnevna temperatura 8 °C, na Vojskem pa se je v Äasu, ko je bilo na Zaplani -2 °C, ogrelo do 10 °C.
Temperaturne razlike 19. novembra
SodeÄ po meritvah temperature na Ulovki (795 m) je tega dne obstajala Å¡e posebej velika temperaturna razlika med Spodnjo in Zgornjo Zaplano. Na Ulovki se je sredi dneva ogrelo do 8,6 °C, na Spodnji Zaplani 230 m nižje pa so vladale praktiÄno zimske razmere z najviÅ¡jo temperaturo -2,5 °C. Trenutna temperaturna razlika med merilnima mestoma je dosegla celo 12 °C. Kot je razvidno iz spodnjega grafikona, je temperatura na Ulovki padla Å¡ele z dvigom nizke oblaÄnosti 22. novembra popoldne.
ÄŒasovni potek temperature na Ulovki in Spodnji Zaplani. ViÅ¡ina nizke oblaÄnosti se je spreminjala.
Analiza vremenskih razmer med 14. in 26. novembrom 2011
Izbrano obdobje se ujema z dolgotrajnim obdobjem temperaturnega obrata, zaradi katerega je bilo v višinah toplo in suho vreme, v nižinah pa je vztrajal vlažen in hladen zrak. Tekom izbranega obdobja se je višina jezera hladnega zraka spreminjala. Najvišje je hladen zrak segal ob koncu obdobja, ko je presegel vrh Ulovke (801 m) in Javornika pri Črnem Vrhu nad Idrijo (1240 m).
1. PovpreÄna temperatura v izbranem obdobju
Zaradi izrazitega temperaturnega obrata je bila Spodnja Zaplana že na meseÄni ravni hladnejÅ¡a od nekaterih precej viÅ¡jih krajev, to pa postane Å¡e toliko bolj oÄitno, Äe upoÅ¡tevamo zgolj obdobje med 14. in 26. novembrom. V tem obdobju je bila povpreÄna dnevna temperatura (klimatoloÅ¡ko povpreÄje) na Spodnji Zaplani za 2,5 °C nižja kot na 230 m viÅ¡ji Ulovki in celo za 3,4 °C nižja kot na 630 m viÅ¡jem Javorniku. Å e veÄje razlike so bile v povpreÄni najviÅ¡ji dnevni temperaturi. Na Zaplani je bila ta celo negativna in je znaÅ¡ala -1 °C, na Ulovki so bili popoldnevi toplejÅ¡i za 3,3 °C in na Javorniku za 4,3 °C.
2. Najvišja dnevna temperatura
NajveÄja razlika je bila torej pri najviÅ¡ji dnevni temperaturi, razlika pa ni bila odvisna le od nadmorske viÅ¡ine posameznih krajev. Predvsem primer Postojne in Blok na Notranjskem kaže, da je bilo najtopleje v krajih, ki sicer ležijo na podobni nadmorski viÅ¡ini kot Zaplana, le da je njihov položaj glede na Ljubljansko kotlino drugaÄen.
Najvišje dnevne temperature v obdobju med 14. in 26. novembrom 2011.
3. Å tevilo ledenih dni
V izbranem obdobju je priÅ¡lo do velike razlike v Å¡tevilu ledenih dni, v katerih najviÅ¡ja dnevna temperatura zraka ni presegla lediÅ¡Äa. Na spodnjem grafikonu se dobro vidi vpliv nadmorske viÅ¡ine (lega nad nizko oblaÄnostjo) in položaja posamezne vremenske postaje (oddaljenost od kotlin z jezeri hladnega zraka) na Å¡tevilo ledenih dni. Na Spodnji Zaplani je bilo zabeleženo najveÄ ledenih dni, v Postojni pa kljub podobni nadmorski viÅ¡ini najmanj. Na Ulovki je bilo zaradi lege ob Ljubljanski kotlini kljub veÄji nadmorski viÅ¡ini veÄ ledenih dni kot na nižjih Blokah. V Logatcu je nižje Å¡tevilo ledenih dni posledica nekaj zadnjih dni hladnega obdobja, ko so se najnižje dnevne temperature z dvigom nizke oblaÄnosti preselile v nekoliko viÅ¡je lege, v nižjih krajih pa so že presegale 0 °C.
Å tevilo ledenih dni v obdobju med 14. in 26. novembrom 2011. Vremenske postaje so razvrÅ¡Äene po nadmorski viÅ¡ini.
Poznavanje podnebnih znaÄilnosti doloÄenega obmoÄja ima velik pomen na Äloveka in njegove dejavnosti v prostoru. Na obmoÄjih z razgibanim reliefom so lahko razlike v vremenskih razmerah precej velike, navadno pa je na takih obmoÄjih tudi mreža meteoroloÅ¡kih postaj redka in tako se vremenskih posebnosti doloÄenega obmoÄja ne zavedamo dovolj dobro. Zgornja analiza kaže, da specifiÄne vremenske razmere niso bile tako kot bi morda priÄakovali znaÄilne za celotno obmoÄje Notranjske. V izbranem obdobju v drugi polovici novembra 2011 je Spodnja Zaplana po vremenskih razmerah izrazito odstopala od okolice. Po nizkih temperaturah, in kar je najpomembneje, po izjemno skromnem trajanju SonÄevega obsevanja.
Viri podatkov:
– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj
– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si