Zaplana je precej megleno območje, saj je v viÅ¡jih legah v času ciklonalnega tipa vremena (“slabo” vreme) pogosta pobočna megla, ob ustaljenem vremenu pa v nižjih legah radiacijska megla, ki je sicer najpogostejÅ¡i tip megle v naÅ¡em nižinskem svetu. Pobočna megla nastane ob dveh različnih tipih vremena, megla ki v teh dneh ovija Zaplano pa je posledica nizke oblačnosti nad bližnjim Ljubljanskim barjem. Vpliv te megle se kaže predvsem na krajÅ¡em trajanju Sončevega obsevanja in posledično na nižji dnevni temperaturi zraka.

Spodnja slika kaže pravzaprav tipično vremensko situacijo, v kateri se opisani tip megle pojavi. Megla se na območje Logatca razširi iz Ljubljanske kotline, običajno pa sega še po Hotenjskem podolju približno do Godoviča, na jugu pa do Planinskega polja. Neredko se dogaja, da predstavlja na območju Zaplane ločnico med sončnim in meglenim vremenom 700 m visok greben nad Jerinovim gričem, ki razmejuje Spodnjo od Zgornje Zaplane. Na podlagi slike je 801 m visoka Ulovka na Zaplani segala nad zgornjo mejo nizke oblačnosti, v spodnjem levem delu slike pa ne gre za meglo, temveč za oblake.

Megla 1. novembra 2011 ob 13. uri popoldne je na območje Logatca segala skozi t.i. Vrhniška vrata. Slika je produkt aplikacije Google Earth in je kombinirana s satelitsko sliko oblačnosti MODIS.

Zaradi omenjene megle so lahko  pozimi vremenske razmere na območju Logatca popolnoma neprimerljive s kraji v južnem delu Notranjske in na Idrijskem. Manjše doline na Idrijskem in plitva kraška polja Notranjske imajo sicer pogosto radiacijsko meglo, ki pa se navadno razkroji že v zgodnjih dopoldanskih urah. To je povsem drugače kot na logaškem, kjer gre za aktivni dotok  megle iz precej večje Ljubljanske kotline. Posledice megle se v zadnjih nekaj dneh kažejo v tem, da so na Zaplani jutranje temperature sicer nekoliko višje kot v krajih z jasno nočjo, predvsem pa so zaradi dolgotrajne megle občutno nižje dnevne temperature. Tako je znašala 1. in 2. novembra razlika v najvišji dnevni temperaturi zraka med Postojno in Zaplano (podobna nadmorska višina) kar 10 °C. Razlika ni bila dosti manjša tudi v primerjavi z višjimi kraji na južnem Notranjskem, kot so Bloke in Babno Polje.

Ker opisana vremenska situacija ni izjemna oziroma je kar tipična za jesenske in zimske mesece, bi bilo zanimivo proučiti vpliv krajšega trajanja Sonca zaradi megle v okolici Zaplane in Logatca na ogrevalno sezono, uporabnost modernih sistemov za zimsko izkoriščanje energije Sonca in splošno dojemanje ljudi. Ni zanemarljivo, da je bilo 1. in 2. novembra denimo na Blokah okoli 15 ur Sonca, na Zaplani pa praktično 0 ur. Običajno je megla še bolj omejena na območje Logatca kot pa v opisanem primeru, predvsem pa je pomembno dejstvo, da se velike razlike v vremenskih razmerah pojavljajo med sicer bližnjimi kraji.

Viri podatkov:

– vremenski portal ARSO-meteo.si

– MODIS Rapid Response Project/NASA