V mrazišču Dolinca potekajo stalne meritve temperature od leta 2004. Za to kraško vrtačo, ki leži 21 m nižje in 150 m stran od meteorološke postaje Zaplana, so značilne mraziščne razmere. Mrazišče je odprtega in travniškega tipa z velikimi temperaturnimi nihanji med dnevom in nočjo ter zelo nizkimi nočnimi temperaturami, medtem ko so najvišje dnevne temperature v mrazišču večji del leta podobne tistim v neposredni okolici. V Dolinci potekajo večletne meritve temperature, dodatno vrednost pa predstavljajo tudi meritve temperature nad samim mraziščem, saj je s tem možna medsebojna primerjava obeh merilnih mest. Hkratne meritve v mrazišču in nad njim so posebnost v slovenskem prostoru. Raziskovanje mrazišč je pomembno iz vidika kmetijstva, prometa, nenazadnje tudi iz vidika načrtovanja rabe prostora. Zlasti na Notranjskem, v pokrajini z veliko kraškega reliefa in konkavnih reliefnih oblik prihaja do stika poselitve s hladnimi mrazišči, v katerih je veliko temperaturnih prehodov pod in nad 0 °C. Višja vlažnost ozračja, pogostejše pojavljanje megle in daljše trajanje s snežno odejo so le posledice temperaturne inverzije v mrazišču. Mrazišča pa se od okolice ne razlikujejo le po klimatskih razmerah, temveč tudi po samočistilnih sposobnostih ozračja. Pogosta temperaturna inverzija v mraziščih namreč onemogoča vertikalno izmenjavo zraka, s tem pa lahko že manjši vir onesnaženja v mrazišču z majhno prostornino povzroči povečano koncentracijo škodljivih polutantov v ozračju.

Izdelana je bila primerjava temperatur za leto 2010 med mraziščem Dolinca in zgornjo meteorološko postajo Zaplana. Meritve temperature na zgornji postaji potekajo na minuto, v mrazišču pa na pet minut in tako je bilo v celotnem letu za več kot pol milijona izmerjenih podatkov. Kot je razvidno iz primerjave je temperatura v mrazišču ob oblačnih ali vetrovnih dneh enaka temperaturi na zgornji meteorološki postaji, izrazito pa izstopajo obdobja jasnih noči, saj se takrat temperaturne razlike med mraziščem in okolico izrazito povečajo.

Potek temperature v mrazišču Dolinca in na meteorološki postaji Zaplana v letu 2010.

V hladni polovici je lahko v mrazišču celo sredi dneva hladneje kot v okolici. Ta pojav je včasih opazen tudi ob oblačnem vremenu s padavinami, ko jugozahodni veter doseže zgornjo postajo, ne pa tudi mrazišča. Tak primer se je zgodil ob obeh močnih odjugah okoli 8. in 23. decembra, ko je temperatura v mrazišču močno nihala v odvisnosti od jugozahodnega vetra. Mesec november je bil oblačen mesec, kar potrjujejo tudi precej majhna temperaturna nihanja v mrazišču. Zaradi suhega in jasnega vremena so bile v povprečju največje temperaturne amplitude zabeležene v juniju in juliju. Najnižja temperatura v poletju 2010 je bila -0,2 °C, izmerjena 31. avgusta, sicer pa se je v poletju temperatura kar nekajkrat spustila v bližino ledišča. V sredini junija so bile na zgornji meteorološki postaji zaradi zatišne lege ob jugozahodnem vetru višje dnevne temperature, kot v bolj prevetrenem mrazišču.

Zelo povedna je tudi primerjava števila značilnih meteoroloških dni, v katerih temperatura doseže določen temperaturni prag. Na grafikonu so prikazani doslej obdelani temperaturni podatki iz mrazišča, ni pa še upoštevano kasnejše umerjanje termometra za -0,3 °C. V primerjavi z zgornjo meteorološko postajo je v mrazišču veliko več hladnih dni, ko pade temperatura pod ledišče. Na 150 m razdalje in 21 m višinske razlike se torej obdobje z negativnimi temperaturami podaljša za dva do tri mesece.   Več je dni s temperaturo pod -10 °C, hkrati pa tudi toplih dni s temperaturo nad 25 °C. V mrazišču je  v primerjavi z okolico višja temperatura ob vzhodnem vetru, ki mrazišča ne doseže in kjer se ozračje bolj segreje. Ob jugozahodnem vetru je ozračje bolj premešano in v mrazišču je lahko celo hladneje kot na zgornji postaji. V letu 2010 je vročinski val sovpadal z jugozahodnimi vetrovih in tako je bilo na zgornji meteorološki postaji zabeleženo celo več vročih dni s temperaturo nad 30 °C, kot v mrazišču. Povprečna letna temperatura je bila v mrazišču najnižja ravno v minulem letu, hkrati pa je bilo število hladnih dni najmanjše v primerjavi s preteklimi leti. Razliko lahko pojasnimo s tipom vremena, ki je prevladoval v letu 2010. Največje temperaturne razlike med mrazišči in okolico namreč niso v obdobjih hladnega vremena, temveč v suhih in jasnih obdobjih, ki pa so največkrat tudi topla. Takrat so nočne temperature zaradi morebitnega vetra na splošno visoke, v zatišnih mraziščih pa so precej nižje. Primer je rekordno suh in topel april 2007, ko se je na zgornji meteorološki postaji le enkrat ohladilo pod 0 °C, v mrazišču Dolinca pa kar v 25. dneh. Toliko hladnih dni v mrazišču ni bilo niti v precej hladnejšem marcu 2007.

Število značilnih meteoroloških dni na meteorološki postaji Zaplana in v mrazišču Dolinca.

Julij 2010 je bil na območju osrednje Slovenije za okoli 3°C toplejši od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Verjetno najtoplejši julij od kar v Sloveniji potekajo meteorološka opazovanja je preprečilo nekaj hladnejših dni ob koncu meseca. Povprečna mesečna temperatura na Zaplani je bila 19,4°C, povprečna najnižja 14,1°C in povprečna najvišja 26,1°C. Najnižja temperatura je bila 8,6°C (28.julija), najvišja pa 34,0°C (15.julija). Zabeleženih je bilo osemnajst toplih dni s temperaturo nad 25°C in kar devet vročih dni s temperaturo nad 30°C. Od leta 2006 naprej je bil to drugi najtoplejši julij, 15.julij je bil na Zaplani doslej najtoplejši dan s povprečno dnevno temperaturo 25,2°C, izmerjena temperatura 34,0°C pa je tretja najvišja temperatura na Zaplani po letu 2002. Padlo je 131,6mm padavin, kar je 85% dolgoletnega povprečja julijskih padavin na Rovtah. Količina padavin ni bila zelo podpovprečna, zaradi kraških tal in neenakomerne razporeditve padavin pa se je pričela pojavljati suša. Tako je zgolj 29.julija padla dobra polovica mesečne količine padavin. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 19.julija, najmočnejši sunek vetra 38,2km/h pa je bil izmerjen ob prehodu nevihte 6.julija. Tekom celega meseca so prevladovali vetrovi vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani julija 2010.

Višek zelo izrazitega vročinskega vala, na nekaterih postajah so izmerili julijski rekord, ponekod se je segrelo skoraj do 40°C! V Murski Soboti se je živo srebro dvignilo do 39,1°C, na Bizeljskem do 38,0°C, v Mariboru do 37,7°C, v Ljubljani do 37,0°C in v Novi vasi na Blokah do 34,1°C.

ARSO-meteo.si

Samo petnajst dni po rekordno nizkih jutranjih temperaturah, na Zaplani se je 5.julija ohladilo na 4,7°C, je sledil vročinski val, ki je prinesel najvišjo izmerjeno temperaturo na meteorološki postaji Zaplana. Več dni zapored je pihal jugozahodni veter. Dnevi, ko je temperatura presegla 30°C, so se kar vrstili, svoj višek pa je vročinski val dosegel v petek 20.julija. Na meteorološki postaji Zaplana se je na podlagi digitalnega termometra ogrelo do 34,1°C in po živosrebrnem termometru do 34,4°C. Slednja temperatura še danes velja za najvišjo izmerjeno temperaturo na Zaplani od pričetka meritev jeseni 2002. Vzhodnemu vetru, ki je pihal dopoldne, je popoldne sledil obrat v jugozahodni veter in pri tem se je zamenjala zračna masa, saj se je v kratkem času ogrelo za dobre 3°C, v tem času pa je močno padla tudi relativna vlažnost zraka. V bližnjem mrazišču Dolinca se je ogrelo do 34,6°C, vendar je bila od pričetka meritev leta 2004 izmerjena že tudi višja temperatura (35,1°C ob vzhodnem vetru avgusta 2006).

Ob 7. uri zjutraj so na številnih meteoroloških postajah zabeležili dosedaj najvišjo dnevno višino padavin v juliju. Največ padavin, 183mm, so namerili v Borovnici pri Vrhniki; v Hotedršici in na Pokojišču, prav tako blizu Vrhnike, je padlo 160mm, v Mrzli Rupi na Idrijskem 144mm, v Ložah pri Vipavi 142mm ter v Komnu na Krasu 133mm dežja.

ARSO-meteo.si

Nad severno Italijo, Jadranom in tudi našimi kraji je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska. V prizemnem delu ozračja so prevladovali jugovzhodni, v višjih plasteh ozračja pa vlažni zahodni vetrovi. Višina padavin je bila velika v večjem delu Slovenije, več kot 100mm dežja v 24-urah pa je padlo v pasu od Nove Gorice in Krasa preko Notranjske do zahodnega dela Ljubljanskega barja. V okolici Zaplane je višina padavin naraščala z višjega Rovtarskega hribovja proti jugovzhodu. Na Rovtah je v 24-urah padlo 98mm, v Šentjoštu nad Horjulom 60,7mm, v Logatcu pa že 151mm dežja. V Ljubljani je padlo samo še 59mm dežja. Na območju južnega dela Zaplane je bila količina dežja predvidoma med količinama, izmerjenima na Vrhniki in v Logatcu.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

V popoldanskih urah se je nad Vrhniko in okolico razbesnelo neurje z izjemno količino padavin, ponekod je v nekaj urah padlo več kot 150mm dežja. Naslednjega dne zjutraj so na Vrhniki izmerili 181mm, v Logatcu 110mm in na Hrušici 97mm padavin v 24 urah.

ARSO-meteo.si

Neurje je v popoldanskem času nastalo nad planoto Hrušico, nato pa so močni nalivi več ur prehajali območje logaške in vrhniške občine. Na Zaplani zaradi kraškega površja kljub izjemni količini padavin ni bilo posebne škode, povsem drugače pa je bilo v okolici Vrhnike. Več podatkov o neurju je zbranih v rubriki Vremenska kronika na blogu Podnebje Zaplane.

Na spletnih straneh Podnebje Zaplane je v zvezi z najdebelejšimi drevesi na Zaplani in v bližnji okolici zapisano, da se verjetno najdebelejše drevo na tem območju, bukev pri Turku, počasi poslavlja. Za bukev izjemnih dimenzij, ki raste na osojnem in zelo strmem pobočju Malega vrha na skrajnem zahodnem robu Zaplane, sem izvedel ob koncu 90-ih let. Do leta 2008 se je vitalnost drevesa več kot očitno poslabšala, v zadnjem času pa se slabša vse hitreje.

Deblo je v spodnjem delu sicer videti povsem zdravo, vendar počasi gnije. Po mnenju gozdarske stroke (TV oddaja Slovenska kronika v letu 2009) je drevo vsekakor prišlo v jesen življenja, kar pa naj ne bi pomenilo, da nima pred seboj še nekaj desetletij življenja. Vendar letošnje razmere kažejo na izjemno poslabšanje vitalnosti drevesa. V nekaj letih je bukev izgubila večji del krošnje, saj so se trhle veje ob zimskih viharjih polomile. V vršnem delu poraščajo bukev lesne gobe, vidne pa so tudi odmrle veje.

Deblo je predvsem na severni strani precej načeto, saj je velik del lubja preprosto odpadel. Kljub temu bukev še vedno deluje zelo mogočno, še posebej iz vzhodne, pa tudi severne smeri, kjer se zaradi strmega pobočja večji del korenin nahaja na površju.

 

Pred dobrim desetletjem naj bi imela bukev v prsnem obsegu, po dogovoru je to 1,3m nad tlemi, obseg 490cm, kar jo brez dvoma uvršča med najdebelejše predstavnike svoje vrste v Sloveniji. Za nameček so bili pred leti primorani požagati najdebelejšo znano slovensko bukev na območju Hobovš pri Žireh. Bukvi pri Turku sem 7.junija 2010 izmeril prsni obseg 485cm. Številka se nekoliko razlikuje od uradne, kar gre pripisati težkim razmeram za meritve in samemu hiranju drevesa, ki mu odpada lubje. Starost drevesa je verjetno nekaj stoletij, ne le zaradi dimenzij, temveč tudi zaradi specifičnih rastiščnih pogojev. Pravo starost drevesa ugotovimo po številu drevesnih letnic, ki pa morajo biti preštete korektno, kar zlasti velja za letnice v sredini. Te kažejo na čas, ko je bilo drevo še mlado. Bukev velja za senčno drevesno vrsto, ki lahko več desetletij preživi kot majhno drevesce v senci višjih dreves. Tako je lahko bukev, ki ima premer debla samo kakšen centimeter, stara tudi 50 let, pa čeprav bi v tako tankem deblu razločili kvečjemu dve ali tri letnice. Letnic razporejenih tako na gosto s prostim očesom seveda ni mogoče prešteti in tako napačno ocenimo starost drevesa.

Na notranjskih planotah je bila zjutraj slana, nenavadno hladno za junij je bilo tudi drugod. Na Rakitni je bila minimalna temperatura -3,0°C, v Babnem Polju so izmerili -2,0°C, v Novi vasi na Blokah -1,8°C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 1,0°C in Biljah pri Novi Gorici 4,4°C.

ARSO-meteo.si

Dan pred tem je deževalo, proti večeru pa se je že razjasnilo in nizke večerne temperature so napovedovale hladno jutro. Zelo nizke jutranje temperature sta v Ljubljanski kotlini preprečili megla in nizka oblačnost, medtem ko so bile v višje ležečih krajih s temperaturno inverzijo temperature nižje zaradi jasne noči ali zgolj plitve jutranje megle. V Postojni se je ohladilo do 1,4°C, na Rovtah nad Logatcem je bilo 1,5°C, na Vrhniki in v Ljubljani, kjer je bilo jutro v glavnem oblačno pa 3,1°C oziroma 4,6°C. Pri tleh so prevladovali severni do severozahodni vetrovi in tako so bile, kot se to dogaja v novejšem času, velike temperaturne razlike med Zaplano in kraji v Ljubljanski kotlini. Na območju Spodnje Zaplane, kjer se pojavlja temperaturna inverzija, se je predvidoma ohladilo do 1°C, zaradi nižjih temperatur pri tleh pa se je zagotovo pojavila tudi slana. Na meteorološki postaji Rovte je bila to ena od najnižjih poletnih temperatur v tridesetletnem nizu 1961-1990.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

V zadnjih dneh je v javnosti zaokrožila novica o 10.000 uradno odkritih kraških jamah v Sloveniji in da si je omenjeno zaporedno številko simbolično prislužila Žirovcova jama na območju Zaplane. V večjem delu Zaplane prevladuje kamnina dolomit, v katerem se redkeje pojavljajo večji jamski sistemi. Ti so pogostejši v apnencu, ki pa je na Zaplani omejen na območje ob glavni cesti, ki povezuje Logatec in Vrhniko.

Leta 2003 je bila odkrita jama vzhodno od Ulovke, ki se imenuje po jamarju in njenemu odkritelju Milanu Ferranu. Jama je bila veliko presenečenje predsem zaradi njene globine in najvišjega stalnega podzemeljskega slapa v Sloveniji. Še sedaj se poraja vprašanje, od kod vse pritekajo vode v jamo, saj je vodotok v jami precej bolj vodnat, kot vsi do sedaj znani površinski vodotoki skupaj, ki potencialno dotekajo v jamo. Dinamika dotekanja in pronicanja vode v jamo se ugotavlja tudi na podlagi meteoroloških podatkov iz moje meteorološke postaje na Spodnji Zaplani. Iz podatkov, katere z Milanom Ferranom in nekaterimi drugimi jamarji delim že nekaj let, so bile ugotovljene zanimive razlike v dotekanju vode v podzemlje v odvisnosti od vrste padavin (jesenski umirjeni tip padavin, na drugi strani nevihte) ter snežne retinence (prisotnost snežne odeje in njen vpliv na počasnejše pretakanje vode v podzemlje).

Leta 2006 je bila odkrita Žirovcova jama na območju Miznega Dola, na skrajnem severozahodnem delu Zaplane. V letu 2009 se je izkazalo, da gre za še eno veliko jamsko presenečenje. Posebnost te jame je njena 5-kilometrska dolžina, ki se z nadaljnim odkrivanjem še povečuje, ter kompleksen preplet jamskih rovov. Ves ta sistem so jamarji odkrili, gledano z vidika prostornine, na izredno majhnem območju. Območje je namreč dvignjeno nad okoliški relief s treh strani, kot nekakšna osamljena vzpetina, ki pa skriva v sebi predvsem za krasoslovno stroko zanimiv jamski sistem. Obe omenjeni jami nista primerni za turistični obisk.

Drugi dan zapored je bilo zlasti v zahodni polovici Slovenije nenavadno vroče za maj. Na Letališču Portorož se je ogrelo do 32,3°C, v Ljubljani do 32,2°C, na Letališču JP Ljubljana do 31,6°C, v Postojni do 31,0°C in v Lescah do 30,6°C.

ARSO-meteo.si

Na posameznih meteoroloških postajah v okviru državne meteorološke mreže so 25. ali 26.maja zabeležili rekordno visoke temperature zraka. V Postojni je bila prvič že v maju zabeležena temperatura nad 30°C, rekordno visoke temperature so bile tudi v Kočevju in na Kredarici. Iz teh podatkov gre sklepati, da je bila verjetno tudi na Zaplani izmerjena najvišja majska temperatura vsaj v zadnjega pol stoletja. 25.maja, ko je bila v Postojni izmerjena najvišja temperatura 31,6°C, se je na zasebni postaji Spodnja Zaplana ogrelo do 31,5°C. 26.maja, ko so bile temperature po Sloveniji večinoma malo nižje kot dan prej, se je na Zaplani ogrelo na rekordnih 31,6°C. Kot zanimivost velja omeniti potek temperature v bližnjem mrazišču Dolinca, kjer je bila 25.maja izmerjena temperatura 31,8°C, pet dni kasneje pa se je v jasni in mirni noči ohladilo na -2,4°C.

Viri podatkov:

– Vetrnica 01/09 – glasilo Slovenskega meteoroloÅ¡kega druÅ¡tva

Ob prehodu hladne fronte z izjemno obilnimi padavinami se je zgodaj zjutraj močno ohladilo in dež je marsikje po nižinah prešel v sneg. Pri Koči nad Šumikom na Pohorju so ob 7. uri zjutraj izmerili kar 70cm snega, na Kleniku nad Litijo 26cm, na Rakitni 24cm, v Logatcu 22cm, v Ljubljani in Celju pa 8cm snega. Ponekod je v 24-urah padlo prek 100mm padavin; na Turškem Vrhu v Halozah so jih izmerili 140mm, v Gornjem Gradu 113mm, v Čepovanu 107mm, v Postojni 106mm in v Celju 100mm.

ARSO-meteo.si

Kot primer zelo poznega sneženja v Sloveniji je v medijih in literaturi pogosto izpostavljeno sneženje 20.maja 1969. V Ljubljani so bili po 10.maju zabeleženi trije dnevi s temperaturo nad 30°C, 20. maja pa se je prestolnica prebudila v zasneženo jutro. V Rovtah nad Logatcem je zapadlo 16cm, na Vrhniki 10cm in v Šentjoštu nad Horjulom 20cm snega. Glede na nizko nadmorsko višino je veliko snega padlo na logaškem, padlo je celo več snega kot v mnogih višjeležečih krajih na Idrijskem in južnem Notranjskem, kjer je bilo večinoma tudi več padavin. Pomembno vlogo je očitno odigral zaprt tip reliefa v širši okolici Logatca, ki je zaradi šibkejših vetrov omogočal hitrejši spust meje sneženja. Na Spodnji Zaplani je predvidoma padlo 70mm padavin v 24-urah in do 25cm snega.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si