Na spletnih straneh Podnebje Zaplane je v zvezi z najdebelejšimi drevesi na Zaplani in v bližnji okolici zapisano, da se verjetno najdebelejše drevo na tem območju, bukev pri Turku, počasi poslavlja. Za bukev izjemnih dimenzij, ki raste na osojnem in zelo strmem pobočju Malega vrha na skrajnem zahodnem robu Zaplane, sem izvedel ob koncu 90-ih let. Do leta 2008 se je vitalnost drevesa več kot očitno poslabšala, v zadnjem času pa se slabša vse hitreje.

Deblo je v spodnjem delu sicer videti povsem zdravo, vendar počasi gnije. Po mnenju gozdarske stroke (TV oddaja Slovenska kronika v letu 2009) je drevo vsekakor prišlo v jesen življenja, kar pa naj ne bi pomenilo, da nima pred seboj še nekaj desetletij življenja. Vendar letošnje razmere kažejo na izjemno poslabšanje vitalnosti drevesa. V nekaj letih je bukev izgubila večji del krošnje, saj so se trhle veje ob zimskih viharjih polomile. V vršnem delu poraščajo bukev lesne gobe, vidne pa so tudi odmrle veje.

Deblo je predvsem na severni strani precej načeto, saj je velik del lubja preprosto odpadel. Kljub temu bukev še vedno deluje zelo mogočno, še posebej iz vzhodne, pa tudi severne smeri, kjer se zaradi strmega pobočja večji del korenin nahaja na površju.

 

Pred dobrim desetletjem naj bi imela bukev v prsnem obsegu, po dogovoru je to 1,3m nad tlemi, obseg 490cm, kar jo brez dvoma uvršča med najdebelejše predstavnike svoje vrste v Sloveniji. Za nameček so bili pred leti primorani požagati najdebelejšo znano slovensko bukev na območju Hobovš pri Žireh. Bukvi pri Turku sem 7.junija 2010 izmeril prsni obseg 485cm. Številka se nekoliko razlikuje od uradne, kar gre pripisati težkim razmeram za meritve in samemu hiranju drevesa, ki mu odpada lubje. Starost drevesa je verjetno nekaj stoletij, ne le zaradi dimenzij, temveč tudi zaradi specifičnih rastiščnih pogojev. Pravo starost drevesa ugotovimo po številu drevesnih letnic, ki pa morajo biti preštete korektno, kar zlasti velja za letnice v sredini. Te kažejo na čas, ko je bilo drevo še mlado. Bukev velja za senčno drevesno vrsto, ki lahko več desetletij preživi kot majhno drevesce v senci višjih dreves. Tako je lahko bukev, ki ima premer debla samo kakšen centimeter, stara tudi 50 let, pa čeprav bi v tako tankem deblu razločili kvečjemu dve ali tri letnice. Letnic razporejenih tako na gosto s prostim očesom seveda ni mogoče prešteti in tako napačno ocenimo starost drevesa.