V ponedeljek 2.julija so območje občin Vrhnika in Logatec zajele močne in dolgotrajne padavine. Že pred prehodom fronte so po poldnevu na območju Krasa nastale padavine, ki so se nato z jugozahodnim vetrom premaknile čez dinarsko gorsko pregrado nad območje Logatca. Hkrati so se pričele nad Hrušico prožiti vedno nove nevihte, ki so nato v nekaj kilometrov širokem pasu dobri dve uri prehajale območje logaške in vrhniške občine. Na Zaplani je pričelo deževati okoli 13:25 in do 16:30 je padlo 135mm dežja, po večernem prehodu fronte do 23:00 ure 148,5mm, naslednje jutro, ko se uradno izmeri dnevna količina padavin za prejšnji dan, pa je bilo vse skupaj izmerjeno 148,8mm dežja. V eni uri je na Zaplani padlo 87,8mm dežja, v dveh urah pa 126,6mm! Na zasebni vremenski postaji v Petkovcu 2km zahodneje je vse skupaj padlo 128mm dežja.

Na uradni padavinski postaji Vrhnika, ki pa je locirana zahodno od Vrhnike tik pod Zaplano, je do 20:00 ure zvečer padlo celo neverjetnih 174mm, do jutra pa 181,2mm dežja. V Gornjem Logatcu je do jutra padlo do jutra 109,8mm, na Rovtah 31,1mm in v Šentjoštu nad Horjulom le 28,1mm dežja. Vse to kaže na izjemno lokalne nalive. Izmerjena količina padavin na Zaplani je blizu dosedaj izmerjenim rekordnim vrednostim za ta del Notranjske, 181mm z Vrhnike pa je največja dnevna izmerjena količina padavin na tej postaji od leta 1961 naprej, malo je manjkalo tudi do slovenskega rekorda v 3-urnih padavinah.

Vse te padavine so nastale predfrontalno, prava vremenska motnja nas je prešla šele zvečer. Šlo je za primer t.i. stacionarne konvekcije, ko nevihte dalj časa nastajajo nad enim in istim območjem, višinski veter pa nato nevihte žene v ozkem pasu naprej. Da so močne padavine zajele ozko območje in da so nekateri kraji v okolici ostali suhi, kaže animacija meteorološkega radarja na Lisci.

Radarska animacija z Lisce.

Satelitski posnetek razsežnosti neurja. Oblačnost neviht je segala do Avstrije.

Med močnimi nalivi, intenziteta najmočnejšega naliva na Zaplani je namreč znašala približno 300mm/h (podatek je izračunan iz 47-sekundnega intervala), je padala tudi toča. Toča se je odbijala od dežemerov in to je eden od razlogov, da so zasebne postaje na tem območju pokazale sistematično prenizko količino padavin. Na meteorološki postaji Zaplana je dežemer drugačen in ima globjo vhodno odprtino, kljub temu pa je zagotovo padlo več padavin, kot jih je bilo izmerjenih. Na to kaže primer neurja, ki je 17.junija 2010 z močnim nalivom in točo prešlo uradno klimatološko postajo v Grosupljem. Tam je bilo nameščenih kar nekaj različnih dežemerov, daleč najslabše pa se je obnesel elektronski dežemer vremenske postaje, ki sicer sodi v višji kakovostni razred od postaje, nameščene na Zaplani. Ob nalivih 2.julija 2007 je tako povsem mogoče, da je padlo na Zaplani vsaj toliko padavin, kot na uradni padavinski postaji Vrhnika. Ob neurju je ponekod pihal močan veter. V Logatcu in na Vrhniki je podrlo posamezna drevesa, zalilo je nekaj objektov, na Zaplani pa ni bilo elektrike približno dve uri. Zelo zanimivo je dejstvo, da so se v posameznih kotanjah naredila kratkotrajna jezerca. V mrazišču Dvojček na območju Zaplane je bilo po nekaterih pričevanjih domačinov dno še nekaj časa povsem poplavljeno. Sicer na Zaplani zaradi kraškega površja ne more priti do takih poplav, kot se je to zgodilo na Vrhniki. Na Zaplani je zelo poškodovalo posamezne odseke makadamskih cest, na asfaltnih cestah pa je bilo nanešenega veliko peska.

Časovni potek padavin na meteorološki postaji Zaplana.

Kumulativa padavin na meteorološki postaji Zaplana.

Po 15.juniju je bila to druga stacionarna konvekcija na Zaplani v poletju 2007. S strani meteorološke službe Furlanije-Julijske krajine je bila izdana vremenska napoved, ki je popoldne v bolj hribovitem svetu predvidevala posamezne nevihte z močnimi padavinami. Tudi s strani ESTOFEX oz. evropskega projekta za napovedovanje neviht so bile za Slovenijo napovedane nevihte, vendar ogroženost zaradi neurij ni bila predvidena.

Krajevni značaj deževja bi bil lepo razviden iz padavinske karte, katere izdelava pa do pred kratkim zaradi pomanjkanja podatkov ni bila možna. Padavinska karta je bila izdelana za celotno območje Slovenije, na spletnih straneh je sicer objavljen le njen manjši del. Razen avtomatskih meteoroloških postaj so bili uporabljeni podatki z vseh ostalih ARSO postaj, to je padavinskih, klimatoloških in sinoptičnih postaj. V območju padavinskega maksimuma sta bili upoštevani še severno od Logatca locirani zasebni meteorološki postaji Petkovec in Zaplana.

Padavinska karta.

Interpolacija je po svoji naravi seveda le približna, njena kvaliteta je odvisna od števila nam znanih podatkov. Kakovost interpolacije je vprašljiva zlasti severovzhodno od padavinskega maksimuma, to je v zahodnem delu Ljubljanskega barja in nad delom Polhograjskega hribovja. Padavinska postaja Vrhnika je namreč zabeležila največ padavin od vseh meteoroloških postaj (malo verjetno je, da je bil padavinski maksimum ravno nad postajo), severovzhodno od nje pa ni nobene meteorološke postaje, na podlagi katere bi zagotovo vedeli, od kje naprej so padavine že slabele. Na južnem robu bi bil zelo priporočljiv še kakšen podatek o padavinah med Logatcem in Hrušico, kjer interpolacija predvideva manjšo količino padavin. Drugače je na zahodnem robu, kjer kar nekaj meteoroloških postaj potrjuje hitro pojemanje padavin v smeri vzhod-zahod. Sredi popoldneva je deževje prineslo dež samo v ožjem delu vrhniške in logaške občine, večina meteoroloških postaj v okolici je ob istem času zabeležila zanemarljivo količino padavin. Večina padavin na okoliških postajah je padla šele zvečer ob prehodu hladne fronte.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si
– podatki o mreži ARSO meteoroloÅ¡kih postaj (geografske koordinate postaj – MeteoroloÅ¡ki letopis ARSO)
– zasebna meteoroloÅ¡ka postaja Petkovec
– MODIS Rapid Response Project

Povezave:

– zasebna vremenska postaja Vrhnika
– fotografije Stara Vrhnika
– Youtube1
– Youtube2

Comments are closed.