V mrazišču Dolinca potekajo stalne meritve temperature od leta 2004. Za to kraško vrtačo, ki leži 21 m nižje in 150 m stran od meteorološke postaje Zaplana, so značilne mraziščne razmere. Mrazišče je odprtega in travniškega tipa z velikimi temperaturnimi nihanji med dnevom in nočjo ter zelo nizkimi nočnimi temperaturami, medtem ko so najvišje dnevne temperature v mrazišču večji del leta podobne tistim v neposredni okolici. V Dolinci potekajo večletne meritve temperature, dodatno vrednost pa predstavljajo tudi meritve temperature nad samim mraziščem, saj je s tem možna medsebojna primerjava obeh merilnih mest. Hkratne meritve v mrazišču in nad njim so posebnost v slovenskem prostoru. Raziskovanje mrazišč je pomembno iz vidika kmetijstva, prometa, nenazadnje tudi iz vidika načrtovanja rabe prostora. Zlasti na Notranjskem, v pokrajini z veliko kraškega reliefa in konkavnih reliefnih oblik prihaja do stika poselitve s hladnimi mrazišči, v katerih je veliko temperaturnih prehodov pod in nad 0 °C. Višja vlažnost ozračja, pogostejše pojavljanje megle in daljše trajanje s snežno odejo so le posledice temperaturne inverzije v mrazišču. Mrazišča pa se od okolice ne razlikujejo le po klimatskih razmerah, temveč tudi po samočistilnih sposobnostih ozračja. Pogosta temperaturna inverzija v mraziščih namreč onemogoča vertikalno izmenjavo zraka, s tem pa lahko že manjši vir onesnaženja v mrazišču z majhno prostornino povzroči povečano koncentracijo škodljivih polutantov v ozračju.

Izdelana je bila primerjava temperatur za leto 2010 med mraziščem Dolinca in zgornjo meteorološko postajo Zaplana. Meritve temperature na zgornji postaji potekajo na minuto, v mrazišču pa na pet minut in tako je bilo v celotnem letu za več kot pol milijona izmerjenih podatkov. Kot je razvidno iz primerjave je temperatura v mrazišču ob oblačnih ali vetrovnih dneh enaka temperaturi na zgornji meteorološki postaji, izrazito pa izstopajo obdobja jasnih noči, saj se takrat temperaturne razlike med mraziščem in okolico izrazito povečajo.

Potek temperature v mrazišču Dolinca in na meteorološki postaji Zaplana v letu 2010.

V hladni polovici je lahko v mrazišču celo sredi dneva hladneje kot v okolici. Ta pojav je včasih opazen tudi ob oblačnem vremenu s padavinami, ko jugozahodni veter doseže zgornjo postajo, ne pa tudi mrazišča. Tak primer se je zgodil ob obeh močnih odjugah okoli 8. in 23. decembra, ko je temperatura v mrazišču močno nihala v odvisnosti od jugozahodnega vetra. Mesec november je bil oblačen mesec, kar potrjujejo tudi precej majhna temperaturna nihanja v mrazišču. Zaradi suhega in jasnega vremena so bile v povprečju največje temperaturne amplitude zabeležene v juniju in juliju. Najnižja temperatura v poletju 2010 je bila -0,2 °C, izmerjena 31. avgusta, sicer pa se je v poletju temperatura kar nekajkrat spustila v bližino ledišča. V sredini junija so bile na zgornji meteorološki postaji zaradi zatišne lege ob jugozahodnem vetru višje dnevne temperature, kot v bolj prevetrenem mrazišču.

Zelo povedna je tudi primerjava števila značilnih meteoroloških dni, v katerih temperatura doseže določen temperaturni prag. Na grafikonu so prikazani doslej obdelani temperaturni podatki iz mrazišča, ni pa še upoštevano kasnejše umerjanje termometra za -0,3 °C. V primerjavi z zgornjo meteorološko postajo je v mrazišču veliko več hladnih dni, ko pade temperatura pod ledišče. Na 150 m razdalje in 21 m višinske razlike se torej obdobje z negativnimi temperaturami podaljša za dva do tri mesece.   Več je dni s temperaturo pod -10 °C, hkrati pa tudi toplih dni s temperaturo nad 25 °C. V mrazišču je  v primerjavi z okolico višja temperatura ob vzhodnem vetru, ki mrazišča ne doseže in kjer se ozračje bolj segreje. Ob jugozahodnem vetru je ozračje bolj premešano in v mrazišču je lahko celo hladneje kot na zgornji postaji. V letu 2010 je vročinski val sovpadal z jugozahodnimi vetrovih in tako je bilo na zgornji meteorološki postaji zabeleženo celo več vročih dni s temperaturo nad 30 °C, kot v mrazišču. Povprečna letna temperatura je bila v mrazišču najnižja ravno v minulem letu, hkrati pa je bilo število hladnih dni najmanjše v primerjavi s preteklimi leti. Razliko lahko pojasnimo s tipom vremena, ki je prevladoval v letu 2010. Največje temperaturne razlike med mrazišči in okolico namreč niso v obdobjih hladnega vremena, temveč v suhih in jasnih obdobjih, ki pa so največkrat tudi topla. Takrat so nočne temperature zaradi morebitnega vetra na splošno visoke, v zatišnih mraziščih pa so precej nižje. Primer je rekordno suh in topel april 2007, ko se je na zgornji meteorološki postaji le enkrat ohladilo pod 0 °C, v mrazišču Dolinca pa kar v 25. dneh. Toliko hladnih dni v mrazišču ni bilo niti v precej hladnejšem marcu 2007.

Število značilnih meteoroloških dni na meteorološki postaji Zaplana in v mrazišču Dolinca.