4.avgust: ta dan so bile zaradi dežja nizke predvsem dnevne temperature. Dopoldne se je na Zaplani med dežjem ohladilo na 12,5°C. Temperaturne razlike med Ljubljano in Zaplano so prehodno znašale vsaj 4°C, kar je precejšnja razlika glede na to, da je bilo slabo vreme. Ker je v višinah prevladoval severni veter je bilo to odločilno za nadaljnji razvoj vremena. Ob tem vetru se zrak osuši, običajno se pod Karavankami razvije Karavanški fen, medtem ko na Zaplani oz. po celotni zahodni in jugozahodni Sloveniji  zaradi reliefa nastane zatišje, kar je ugodno za močne nočne ohladitve.

5.avgust: zjutraj je bila na Zaplani plitva radiacijska megla iz Logaškega polja, najnižja temperatura je bila 7,8°C. To je manj kot v tradicionalno hladnih krajih, kot so Rateče (8,6°C), Kočevje (10,6°C) in Brnik (10,5°C). Na bližnjem Črnem Vrhu nad Idrijo (730m) je bilo okoli  9,0°C. V Postojni (6,4°C) je bilo sicer zgodaj zjutraj hladneje kot na Zaplani, a do 8:00 ure so se razmere spremenile. Ob 8:00 zjutraj so bile vremenske razlike po Sloveniji neverjetne: Zaplana je imela ob okoliški megli in temperaturi 8,4°C kar 100% vlago, na Vojskem nad Idrijo (1068m) je bilo jasno pri 12,6°C in 42% vlage, na Katarini nad Ljubljano (680m) 13,6°C in 45%, v Postojni 9,4°C in 98%, v Ljubljani 11,7°C in 86% in v Lescah zaradi fenskega vetra kar 17,3°C pri 40% vlage. Od standardnih meteoroloških postaj je bila ob 8:00 uri od Zaplane hladnejša samo Kredarica!

6.avgust: zjutraj se je ohladilo na 8,1°C. Tokrat je bilo po nekaterih drugih krajih hladneje kot na Zaplani.

8.avgust: Večinoma so bile temperature ponoči viÅ¡je od tistih čez dan. Na Zaplani tako velja za najviÅ¡jo dnevno temperaturo 16,0°C, saj je bilo toliko ob 22:00 uri 6.avgusta, ko se uradno odčita termometer. ÄŒe upoÅ¡tevamo samo čas od jutra do večera, potem je bila najviÅ¡ja temperatura le 12,8°C! Ob 12:50 je bilo na Zaplani samo 9,9°C! Okoli 14:00 ure so se začela pojavljati prva sončna obdobja – razjasnitve bi povzročile ekstremno nizke jutranje temperature. Do 19:00 ure je bilo sicer Å¡e precej oblačno, nato se je pa na hitro zjasnilo. Temperature so bile izredne, saj je bilo recimo malo po 23:00 uri samo 7,8°C! Vendar je nad nočnimi lokalnimi vetrovi kmalu prevladal SV veter, nastala je nizka oblačnost, ki je preprečila rekordno nizke jutranje temperature. Zjutraj je bilo ob pobočni megli 6,6°C. Na bližnjem ÄŒrnem Vrhu, ki je običajno precej toplejÅ¡i od Zaplane, je bilo zjutraj 4,5°C, saj tam ni bilo nizke oblačnosti. ÄŒe na Zaplani ponoči ne bi nastala nizka oblačnost, bi bilo zjutraj okoli 3 ali 4°C! V mrazišču Dolinca je temperatura tako kot na opazovalnici padala do nastanka nizke oblačnosti. Ob 23:48 je bilo že 0,5°C, nato je temperatura do jutra samo Å¡e naraščala. ÄŒe nizka oblačnost ne bi nastala, bi bilo v mrazišču okoli -2°C, saj bi se lahko ohlajalo vsaj Å¡e dodatnih Å¡est ur.

9.avgust: Razen nekaj oblakov je bila noč mirna, ohladilo se je na 5,3°C, kar je najnižja avgustovska temperatura, odkar  na Zaplani merim temperaturo. Na Črnem Vrhu je bilo 7,2°C, Katarini nad Ljubljano 9,0°C, v Ljubljani 9,5°C, Kočevju 4,2°C, Postojni 3,4 in v Ratečah 2,3°C. V mrazišču Dolinca se je ohladilo na -0,4°C. S tem dnem je postalo jasno, da so v mrazišču temperature pod 0°C možne v vseh treh poletnih mesecih, do tega dne je namreč manjkala le še negativna temperatura v avgustu.

10.avgust: Tudi to jutro je bilo hladno s 8,6°C. Vendar je bila ta temperatura v primerjavi z drugimi kraji po Sloveniji kar visoka. V Postojni je bilo 4,8°C, ponekod na Krasu je bilo tudi hladneje kot na Zaplani. Vzrok za višje temperature na Zaplani je bil jugozahodni veter, ki je po malem pihal tudi ponoči in ki je s tem premešal ozračje.

Vročinski val je bil posledica klina toplega zraka, ki se je nad območje Slovenije razširil iznad območja Sahare. V zraku je bilo tudi veliko puščavskega peska, zato so se pojavljali še posebej lepi sončni vzhodi in zahodi. Pokazalo se je, da je za temperaturo na Zaplani izredno pomembno, kakšen veter piha. Krajevni pobočni SV veter blaži dnevno vročino, saj se zrak ob dvigu ob pobočjih ohlaja. Za Zaplano oz. za vse kraje za Dinarsko gorsko pregrado (Hrušica, Trnovski gozd) pa je značilen tudi fenski veter iz jugozahoda. Ta veter precej osuši in ogreje ozračje, saj se spušča z višjih Dinarskih planot na nižje območje okoli Logatca. Ob tem vetru je lahko na Zaplani bolj vroče kot v nekaterih nižinskih krajih osrednje Slovenije in celo Primorske. Topli fenski vetrovi so glavni krivci, da je lahko v nekaterih sicer višje ležečih kotlinskih/dolinskih krajih nenavadno vroče. Rateče na Gorenjskem (864m) imajo rekord kar 36,1°C, kraji v Bohinju celo 37,7°C in Jezersko več kot 35°C.

Sončni zahodi so bili še lepši kot običajno zaradi veliko puščavskega peska v zraku.

Ob omenjenem vročinskem valu so bili na Zaplani štirje dnevi s temperaturo nad 30°C:

27.julij: sprva je pihal SV veter, ki je blažil dnevno vročino. Ob 14:00 uri je bilo na Zaplani skoraj za 3°C hladneje kot v Postojni. Pozneje je zapihal fenski JZ veter in temperatura je dosegla 31,5°C, kar je bilo topleje kot v Postojni.

28.julij: tega dne je neprekinjeno pihal JZ veter, na Zaplani je bilo 32,5°C (Postojna 31,4°C, Ljubljana 34,5°C, Lesce 31,2°C, Katarina nad Lj. 30,6°C). Tega dne je bila na Zaplani izmerjena tudi najnižja 31% relativna vlaga.

29.julij: sprva je pihal pobočni SV veter, zato je bilo ob 14:00 uri na Zaplani spet precej hladneje kot denimo v Postojni ali Kočevju. Okoli 16:00 ure je bilo še 30,7°C,  nato je zapihal JZ veter in temperatura je v času, ko bi se morala že počasi spuščati, narasla na neverjetnih 33,0°C. Tega dne je bilo v Postojni 32,6°C, Ljubljani 35,2°C, Kočevju 33,7°C, Lescah 31,1°C in na Katarini nad Lj. 30,4°C. Na Zaplani je bilo tega dne topleje kot na Krasu.

30.julij: zadnji dan vročinskega vala bi moral biti glede na vremensko napoved najbolj vroč, pa to vsaj za Zaplano ne velja. Tega dne je presenetila smer vetra, saj je na Zaplani ves dan pihal pobočni SV veter, zato je temperatura dosegla le 30,2°C. Ta dan pa je bil najbolj vroč predvsem v zahodni Sloveniji: Postojna 34,0°C, Nova Gorica 35,5°C, tudi na Krasu je bilo ponekod tudi do 35°C. Drugod je bilo hladneje kot dan prej: Ljubljana 33,9°C, Kočevje 32,6°C, Katarina 30,4°C in Lesce 31,0°C. Lepo se opazi, kakšen vpliv ima krajevni SV veter na temperaturne razmere Zaplane, saj je bilo na Zaplani na 566m višine hladneje kot na Katarini nad Lj. (680m višine), medtem ko je bilo v malo nižje ležeči Postojni za 4°C topleje kot na Zaplani. Ob 14:00 uri je bilo na Zaplani 28,2°C, istočasno je bilo v Postojni 33,4°C, Ljubljani 32,8°C, na Katarini 29,1°C in celo v Ratečah 29,0°C. Kljub skromnim 30,2°C pa je bila zaradi precejšnje vlažnosti zraka na Zaplani vročina prav neznosna. Popoldne je bila ob 30°C vlaga kar okoli 70%, zvečer pa kar okoli 90%. Za primerjavo: ponekod na Primorskem je vlaga padla tudi pod 20%!

V teh vročih dneh se je na Zaplani pokazal vpliv temperaturne inverzije: predvsem zjutraj ob 8:00 uri je bilo na Zaplani za skoraj 6°C hladneje kot na Katarini nad Ljubljano v Polhograjskem hribovju, ki leži višje od Zaplane nad območjem s temperaturno inverzijo. Tudi Ljubljana je bila v jutranjem času nekajkrat za 5°C toplejša od Zaplane.

Neurje, ki je prizadelo večji del Slovenije, je začelo okoli 17:00 ure nastajati v Furlaniji v sosednji Italiji. Nevihta se je pomikala približno iz zahoda. Po radarskih slikah nevihtne celice niso bile ekstremno razvite, kar še posebej velja za območje Zaplane, kjer prav zaradi tega ni bilo kakšne toče, prav tako ni padla ekstremno velika količina dežja. Pojavil pa se je močan veter, ki je tudi po Zaplani podrl nekaj najbolj izpostavljenih smrek.

Nad Zaplano so bile najhujše nevihtne celice ob 18:30 zvečer. Radarska slika prikazuje oceno jakosti takratnih padavin (vir radarskih slik je OSMER).

8.junija 2005 zjutraj so bile zelo nizke temperature. V višinah so prevladovali vetrovi severnih smeri, kar pomeni na Zaplani zatišje z nizkimi jutranjimi temperaturami, ponekod v severni Sloveniji pa precej vetrovno vreme s toplimi jutri. Tako je bilo na Zaplani kar 2,0°C, v Postojni 4,4°C, Ljubljani 5,3°C, v Lescah zaradi fenskega vetra 9,0°C, na Katarini nad Ljubljano 6,0°C, v Kočevju 4,2°C in v Ratečah 0,8°C. Na planotah Notranjske, denimo na Babnem Polju, se je ohladilo do -2°C. V mrazišču Dolinca je bilo -1,9°C, 9.junija zjutraj pa celo -2,6°C.

Na začetku maja je bila  izmerjena najnižja temperatura 3,0°C, a kasneje se je izkazalo, da celo ta nizka temperatura ne bo najnižja temperatura v omenjenem mesecu. 10.maja se je na Zaplani temperatura spustila kar na -0,6°C, kar je najnižja majska temperatura, od kar merim temperaturo zraka. Po nekaterih virih je na Zaplani to celo najnižja majska temperatura od leta 1991 naprej. Temperatura je izjemna predvsem zaradi tega, ker še celo nekateri tradicionalno hladni kraji (Kočevje, Rateče) niso dosegli tako nizkih temperatur, vsaj ne na isti datum. Isti dan je bilo v Ljubljani 2,9°C, Postojni 2,0°C, Kočevju 1,0°C, Brniku 0,4°C, Ratečah -0,2°C in v Slovenj Gradcu -0,7°C. Ker obstaja le podatek, da je bila v obdobju od 9. do 14.maja minimalna temperatura -0,6°C, ni povsem zagotovo, da je bilo najhladneje  ravno 10.maja. Morda je bilo najhladneje 13.maja in verjetno je temperatura kar v obeh dneh padla pod ledišče. Vremenska situacija v tem obdobju je bila očitno izredno ugodna za doseganje nizkih temperatur na Zaplani, saj je bilo še 20.maja izmerjeno 2,1°C, naslednji dan pa še vedno nizkih 4,5°C. Na privatni vremenski postaji Črni Vrh nad Idrijo (730m) je bila 10.maja izmerjena najnižja temperatura 1,2°C. V mrazišču Dolinca je bilo 13.maja -5,5°C, pa tudi 20.maja je bilo hladnih -4,2°C.

Minimalna temperatura -0,6°C.

Po zelo mili zimi, ko je na območju Zaplane padlo izredno malo snega, je konec februarja snežilo več dni. Obdobje s sneženjem se je pričelo v nedeljo 20.februarja popoldne, a prvo večje sneženje je bilo v noči na 22.februar. Tega dne je bilo zjutraj na Zaplani 33cm snega. Še najmanj snega je bilo 23.februarja, vendar so ravno tega dne zvečer pričeli padati malo večji kosmi bolj mokrega snega, ki je k debelini snežne odeje veliko več prispeval kot do tedaj suh droben sneg. V noči na 24.februar se je malo nepričakovano zjasnilo, zaradi novozapadlega snega se je v mraziščih v samo treh urah izredno ohladilo (zjasnilo se je predvidoma okoli 4:00 ure zjutraj). Na opazovalnem mestu je bilo zjutraj -5,4°C, na podlagi maršrutnih meritev pa je bilo v mrazišču Dvojček -19°C. 24.februarja čez dan je na Zaplani presenetljivo pihal rahel jugozahodni veter, v nižjih zračnih plasteh je veter prinašal oblake iz smeri Hrušice. Ob 13:00 je tako na Zaplani močno snežilo pri temperaturi +0,6°C, medtem ko je bilo v vzhodni Sloveniji tisti dan celo do 8°C. Vremenski procesi nad tem delom Notranjske so bili tega dne torej zelo izraziti, zato sem sam pričakoval, da lahko naslednji dan  pade ogromno snega, pa čeprav uradne vremenske napovedi tega niso potrjevale. Dejstvo pa je, da je že 25.februarja zgodaj zjutraj pričelo snežiti in do 7:00 ure je padlo že 7cm novega snega. Sneženje se je krepilo, od 7:00 do 9:00 je padlo 9cm novega snega, od 7:00 do 10:00 14cm, od 7:00 do 11:00 pa 22cm novega snega. Torej je od jutra padlo kar 32cm novega snega. Popoldne ob 15:00 uri je bila snežna odeja na Zaplani debela 57cm, naslednje jutro pa zaradi sesedanja snega 51cm. Vendar sneženje še ni ponehalo, predvsem 27.februarja zjutraj je še močno snežilo, od začetka sneženja do 8:00 zjutraj je v nekaj urah padlo še 7cm novega snega. 26.februarja zjutraj je bilo na Rovtah ter v Šentjoštu nad Horjulom 48, v Logatcu in na Vrhniki pa 45cm snega (vir: ARSO-meteo.si).

Sneg 22.februarja.

25.februarja popoldne je bilo na Zaplani na odprtem in ravnem travniku uradno 57cm.

24.februarja zjutraj so se ob jasnem vremenu razvile močne temperaturne inverzije. V mrazišču Dvojček je bila velika temperaturna razlika na samo devetih višinskih metrih.

16.decembra zvečer je pričelo deževati pri temperaturah malo pod 0°C, zato se je pričel ponekod pojavljati žled. Ponoči je bilo toliko padavin, da je bil na Zaplani žled debel približno 1cm (točna debelina ni znana). Spet je prišla do izraza specifična geografska lega Zaplane, ki leži ob Ljubljanski kotlini. Tam so bile temperature zaradi temperaturne inverzije pod 0°C, izven kotline pa nad 0°C. Jugozahodni veter je prepihal lege nad 700 m, nižje pa so prevladovali lokalni vetrovi. Zaradi tega je na Zaplani pričel pihati lokalni severovzhodni veter, ki je iz hladne Ljubljanske kotline na Zaplano vlekel hladen zrak. Ta hladen zrak pa ne seže kaj dosti naprej od Zaplane proti zahodu, saj je bilo v nekaterih krajih, čeprav ležijo nižje od Zaplane (in jih tako jugozahodni veter ni dosegel) precej topleje. Tako je bilo v Postojni v času žleda na Zaplani vseskozi 3 do 4°C, toplo pa je bilo tudi pri Rakeku (malo južneje od Logatca), kjer žleda prav tako ni bilo. Na Črnem Vrhu (3°C) in Vojskem nad Idrijo temperatura v tem obdobju sploh ni padla pod 0°C in je samo deževalo.

V Sloveniji je prevladovalo ustaljeno vreme z meglo oz. nizko oblačnostjo po nižinah. V nedeljo 12.decembra je bilo na Zaplani zjutraj jasno in -6,6°C, v Ljubljanski kotlini pa megleno in -3°C. Na Zaplani zjutraj ni bilo megle samo zato, ker ni pihal severovzhodni veter, ampak šibak krajevni južni veter (znak temperaturne inverzije). Nato se je hitro ogrelo in malo po 12:00 uri je temperatura dosegla 3,0°C. Malo pred 13:00 uro pa je zapihal s hitrostjo nad 4m/s SV veter, ki je iznad Vrhnike, kjer je bil še hladen zrak, na Zaplano dovajal hladnejši zrak. Ob 13:00 uri je bilo na Zaplani že -1°C, malo pozneje pa celo -2°C. Če pogledamo temperaturne razmere malo pred 14:00 uro, lahko opazimo ekstremne temperaturne razlike med kraji: na Zaplani je bilo -2°C, na zasebni vremenski postaji v bližnjem Črnem Vrhu (730m) okoli 6°C, Postojni 11°C, Katarini nad Ljubljano v Polhograjskem hribovju okoli 5°C in v Novi Gorici 15°C. Na višjih Blokah je bila tisti dan maksimalna temperatura 9,5°C (vir: ARSO-meteo.si), istočasno je bilo na Spodnji Zaplani, kjer je tudi sijalo sonce, okoli -2°C! V Ljubljani je bilo prav tako kot na Zaplani -2°C, vendar s to razliko, da je bila tam megla. Bolj je zanimivo to, da je Zaplana kljub 566m nadmorske višine tudi imela nižje temperature zaradi temperaturne inverzije, nekateri kraji z nižjo nadmorsko višino pa ne (Postojna, Lesce). Ta fenomen, ko na Zaplano iz Ljubljanske kotline povleče hladen zrak, je zabeležila tudi merilna postaja v mrazišču Dolinca.

V mrazišču Dolinca je temperatura sredi sončnega dne dosegla maksimum malo po poldnevu, nato je zapihal vzhodni veter in pričelo se je hladiti.

Dan prej (11.decembra) pa je bila na Zaplani zaradi temperaturne inverzije temperatura ves dan pod ničlo, kar pa ne bi mogli trditi za nekatere višje lege in Primorsko. Tako so na Krvavcu izmerili 11°C, na Rogli 6°C, Lisci 9°C, v Novi Gorici pa celo 17°C. Celo nižine, kjer je bil hladen zrak, so bile toplejše od Zaplane.

V obeh opisanih situacijah se je pokazal izreden vpliv reliefa oz. mikrolokacije na podnebje Zaplane (prehod iz Ljubljanske kotline na Notranjsko). Zato se Zaplana občasno vremensko precej razlikuje od bližnjih krajev na podobni nadmorski višini. Tako je bilo 12. decembra čez dan, kljub sončnemu vremenu v obeh krajih, v Postojni za 13°C topleje kot na Zaplani!

12.decembra popoldne je bilo na Zaplani vetrovno in sončno vreme pri temperaturi -2°C, v Postojni pa je bilo istočasno +11°C.

V nedeljo 14.novembra je bilo v Sloveniji zelo vetrovno: na Primorskem je pihala burja, pod Karavankami fen, drugod severni do severovzhodni vetrovi. Na Zaplani sem 14.novembra opravil nekaj meritev vetra, najmočnejši izmerjeni sunek je znašal 41,2km/h. Vendar ta vrednost ne odraža dejanskega stanja, saj so meritve potekale v višini glave, kjer je veter šibkejši kot 10m nad tlemi, kjer se uradno meri hitrost vetra. Poleg tega so meritve zajele skupno le okoli 20 minut v celotnem dnevu. Med meritvami je znašala povprečna hitrost vetra nekaj čez 20km/h, kar je nekoliko več, kot je denimo zabeležila avtomatska vremenska postaja v Ljubljani (zmerjen sunek vetra 47km/h). Na Zaplani so verjetno posamezni sunki vetra presegli hitrost 60km/h (tudi na podlagi učinkov vetra v naravi). Sploh pa severni veter na Zaplani nikoli ne dosega večjih hitrosti.

Na začetku novembra je bilo na Primorskem rekordno toplo, na Goriškem se je segrelo celo do 25°C, razmeroma sončno in toplo vreme pa je segalo še do Postojne. Z razliko od nižin v notranjosti Slovenije, kjer se je zadrževala le nizka oblačnost je na Zaplani vse dni prevladovala pobočna megla, iz katere je rosilo. Najvišja temperatura je bila izmerjena 1.novembra in sicer 12,8°C! V višjih legah je bilo topleje, npr. na Rogli na Pohorju je bila temperatura 17°C, malo hladneje kot na Zaplani je bilo le na Kredarici. Takšne razlike v vremenu med Primorsko ter celino so pogoste, toda običajno bolj v zimskem času. Medtem ko je na Primorskem veselo sijalo sonce, nismo videli na Zaplani v teh nekaj dneh niti obrisa sonca.

2.novembra popoldne: Zaplana 12°C, na Goriškem istočasno 25°C, na Voglu 16°C.

Na trenutke je bila vidnost na Zaplani skoraj nična.