Neurje, ki je prizadelo večji del Slovenije, je začelo okoli 17:00 ure nastajati v Furlaniji v sosednji Italiji. Nevihta se je pomikala približno iz zahoda. Po radarskih slikah nevihtne celice niso bile ekstremno razvite, kar še posebej velja za območje Zaplane, kjer prav zaradi tega ni bilo kakšne toče, prav tako ni padla ekstremno velika količina dežja. Pojavil pa se je močan veter, ki je tudi po Zaplani podrl nekaj najbolj izpostavljenih smrek.

Nad Zaplano so bile najhujše nevihtne celice ob 18:30 zvečer. Radarska slika prikazuje oceno jakosti takratnih padavin (vir radarskih slik je OSMER).

8.junija 2005 zjutraj so bile zelo nizke temperature. V višinah so prevladovali vetrovi severnih smeri, kar pomeni na Zaplani zatišje z nizkimi jutranjimi temperaturami, ponekod v severni Sloveniji pa precej vetrovno vreme s toplimi jutri. Tako je bilo na Zaplani kar 2,0°C, v Postojni 4,4°C, Ljubljani 5,3°C, v Lescah zaradi fenskega vetra 9,0°C, na Katarini nad Ljubljano 6,0°C, v Kočevju 4,2°C in v Ratečah 0,8°C. Na planotah Notranjske, denimo na Babnem Polju, se je ohladilo do -2°C. V mrazišču Dolinca je bilo -1,9°C, 9.junija zjutraj pa celo -2,6°C.

Na začetku maja je bila  izmerjena najnižja temperatura 3,0°C, a kasneje se je izkazalo, da celo ta nizka temperatura ne bo najnižja temperatura v omenjenem mesecu. 10.maja se je na Zaplani temperatura spustila kar na -0,6°C, kar je najnižja majska temperatura, od kar merim temperaturo zraka. Po nekaterih virih je na Zaplani to celo najnižja majska temperatura od leta 1991 naprej. Temperatura je izjemna predvsem zaradi tega, ker še celo nekateri tradicionalno hladni kraji (Kočevje, Rateče) niso dosegli tako nizkih temperatur, vsaj ne na isti datum. Isti dan je bilo v Ljubljani 2,9°C, Postojni 2,0°C, Kočevju 1,0°C, Brniku 0,4°C, Ratečah -0,2°C in v Slovenj Gradcu -0,7°C. Ker obstaja le podatek, da je bila v obdobju od 9. do 14.maja minimalna temperatura -0,6°C, ni povsem zagotovo, da je bilo najhladneje  ravno 10.maja. Morda je bilo najhladneje 13.maja in verjetno je temperatura kar v obeh dneh padla pod ledišče. Vremenska situacija v tem obdobju je bila očitno izredno ugodna za doseganje nizkih temperatur na Zaplani, saj je bilo še 20.maja izmerjeno 2,1°C, naslednji dan pa še vedno nizkih 4,5°C. Na privatni vremenski postaji Črni Vrh nad Idrijo (730m) je bila 10.maja izmerjena najnižja temperatura 1,2°C. V mrazišču Dolinca je bilo 13.maja -5,5°C, pa tudi 20.maja je bilo hladnih -4,2°C.

Minimalna temperatura -0,6°C.

Po zelo mili zimi, ko je na območju Zaplane padlo izredno malo snega, je konec februarja snežilo več dni. Obdobje s sneženjem se je pričelo v nedeljo 20.februarja popoldne, a prvo večje sneženje je bilo v noči na 22.februar. Tega dne je bilo zjutraj na Zaplani 33cm snega. Še najmanj snega je bilo 23.februarja, vendar so ravno tega dne zvečer pričeli padati malo večji kosmi bolj mokrega snega, ki je k debelini snežne odeje veliko več prispeval kot do tedaj suh droben sneg. V noči na 24.februar se je malo nepričakovano zjasnilo, zaradi novozapadlega snega se je v mraziščih v samo treh urah izredno ohladilo (zjasnilo se je predvidoma okoli 4:00 ure zjutraj). Na opazovalnem mestu je bilo zjutraj -5,4°C, na podlagi maršrutnih meritev pa je bilo v mrazišču Dvojček -19°C. 24.februarja čez dan je na Zaplani presenetljivo pihal rahel jugozahodni veter, v nižjih zračnih plasteh je veter prinašal oblake iz smeri Hrušice. Ob 13:00 je tako na Zaplani močno snežilo pri temperaturi +0,6°C, medtem ko je bilo v vzhodni Sloveniji tisti dan celo do 8°C. Vremenski procesi nad tem delom Notranjske so bili tega dne torej zelo izraziti, zato sem sam pričakoval, da lahko naslednji dan  pade ogromno snega, pa čeprav uradne vremenske napovedi tega niso potrjevale. Dejstvo pa je, da je že 25.februarja zgodaj zjutraj pričelo snežiti in do 7:00 ure je padlo že 7cm novega snega. Sneženje se je krepilo, od 7:00 do 9:00 je padlo 9cm novega snega, od 7:00 do 10:00 14cm, od 7:00 do 11:00 pa 22cm novega snega. Torej je od jutra padlo kar 32cm novega snega. Popoldne ob 15:00 uri je bila snežna odeja na Zaplani debela 57cm, naslednje jutro pa zaradi sesedanja snega 51cm. Vendar sneženje še ni ponehalo, predvsem 27.februarja zjutraj je še močno snežilo, od začetka sneženja do 8:00 zjutraj je v nekaj urah padlo še 7cm novega snega. 26.februarja zjutraj je bilo na Rovtah ter v Šentjoštu nad Horjulom 48, v Logatcu in na Vrhniki pa 45cm snega (vir: ARSO-meteo.si).

Sneg 22.februarja.

25.februarja popoldne je bilo na Zaplani na odprtem in ravnem travniku uradno 57cm.

24.februarja zjutraj so se ob jasnem vremenu razvile močne temperaturne inverzije. V mrazišču Dvojček je bila velika temperaturna razlika na samo devetih višinskih metrih.

16.decembra zvečer je pričelo deževati pri temperaturah malo pod 0°C, zato se je pričel ponekod pojavljati žled. Ponoči je bilo toliko padavin, da je bil na Zaplani žled debel približno 1cm (točna debelina ni znana). Spet je prišla do izraza specifična geografska lega Zaplane, ki leži ob Ljubljanski kotlini. Tam so bile temperature zaradi temperaturne inverzije pod 0°C, izven kotline pa nad 0°C. Jugozahodni veter je prepihal lege nad 700 m, nižje pa so prevladovali lokalni vetrovi. Zaradi tega je na Zaplani pričel pihati lokalni severovzhodni veter, ki je iz hladne Ljubljanske kotline na Zaplano vlekel hladen zrak. Ta hladen zrak pa ne seže kaj dosti naprej od Zaplane proti zahodu, saj je bilo v nekaterih krajih, čeprav ležijo nižje od Zaplane (in jih tako jugozahodni veter ni dosegel) precej topleje. Tako je bilo v Postojni v času žleda na Zaplani vseskozi 3 do 4°C, toplo pa je bilo tudi pri Rakeku (malo južneje od Logatca), kjer žleda prav tako ni bilo. Na Črnem Vrhu (3°C) in Vojskem nad Idrijo temperatura v tem obdobju sploh ni padla pod 0°C in je samo deževalo.

V Sloveniji je prevladovalo ustaljeno vreme z meglo oz. nizko oblačnostjo po nižinah. V nedeljo 12.decembra je bilo na Zaplani zjutraj jasno in -6,6°C, v Ljubljanski kotlini pa megleno in -3°C. Na Zaplani zjutraj ni bilo megle samo zato, ker ni pihal severovzhodni veter, ampak šibak krajevni južni veter (znak temperaturne inverzije). Nato se je hitro ogrelo in malo po 12:00 uri je temperatura dosegla 3,0°C. Malo pred 13:00 uro pa je zapihal s hitrostjo nad 4m/s SV veter, ki je iznad Vrhnike, kjer je bil še hladen zrak, na Zaplano dovajal hladnejši zrak. Ob 13:00 uri je bilo na Zaplani že -1°C, malo pozneje pa celo -2°C. Če pogledamo temperaturne razmere malo pred 14:00 uro, lahko opazimo ekstremne temperaturne razlike med kraji: na Zaplani je bilo -2°C, na zasebni vremenski postaji v bližnjem Črnem Vrhu (730m) okoli 6°C, Postojni 11°C, Katarini nad Ljubljano v Polhograjskem hribovju okoli 5°C in v Novi Gorici 15°C. Na višjih Blokah je bila tisti dan maksimalna temperatura 9,5°C (vir: ARSO-meteo.si), istočasno je bilo na Spodnji Zaplani, kjer je tudi sijalo sonce, okoli -2°C! V Ljubljani je bilo prav tako kot na Zaplani -2°C, vendar s to razliko, da je bila tam megla. Bolj je zanimivo to, da je Zaplana kljub 566m nadmorske višine tudi imela nižje temperature zaradi temperaturne inverzije, nekateri kraji z nižjo nadmorsko višino pa ne (Postojna, Lesce). Ta fenomen, ko na Zaplano iz Ljubljanske kotline povleče hladen zrak, je zabeležila tudi merilna postaja v mrazišču Dolinca.

V mrazišču Dolinca je temperatura sredi sončnega dne dosegla maksimum malo po poldnevu, nato je zapihal vzhodni veter in pričelo se je hladiti.

Dan prej (11.decembra) pa je bila na Zaplani zaradi temperaturne inverzije temperatura ves dan pod ničlo, kar pa ne bi mogli trditi za nekatere višje lege in Primorsko. Tako so na Krvavcu izmerili 11°C, na Rogli 6°C, Lisci 9°C, v Novi Gorici pa celo 17°C. Celo nižine, kjer je bil hladen zrak, so bile toplejše od Zaplane.

V obeh opisanih situacijah se je pokazal izreden vpliv reliefa oz. mikrolokacije na podnebje Zaplane (prehod iz Ljubljanske kotline na Notranjsko). Zato se Zaplana občasno vremensko precej razlikuje od bližnjih krajev na podobni nadmorski višini. Tako je bilo 12. decembra čez dan, kljub sončnemu vremenu v obeh krajih, v Postojni za 13°C topleje kot na Zaplani!

12.decembra popoldne je bilo na Zaplani vetrovno in sončno vreme pri temperaturi -2°C, v Postojni pa je bilo istočasno +11°C.

V nedeljo 14.novembra je bilo v Sloveniji zelo vetrovno: na Primorskem je pihala burja, pod Karavankami fen, drugod severni do severovzhodni vetrovi. Na Zaplani sem 14.novembra opravil nekaj meritev vetra, najmočnejši izmerjeni sunek je znašal 41,2km/h. Vendar ta vrednost ne odraža dejanskega stanja, saj so meritve potekale v višini glave, kjer je veter šibkejši kot 10m nad tlemi, kjer se uradno meri hitrost vetra. Poleg tega so meritve zajele skupno le okoli 20 minut v celotnem dnevu. Med meritvami je znašala povprečna hitrost vetra nekaj čez 20km/h, kar je nekoliko več, kot je denimo zabeležila avtomatska vremenska postaja v Ljubljani (zmerjen sunek vetra 47km/h). Na Zaplani so verjetno posamezni sunki vetra presegli hitrost 60km/h (tudi na podlagi učinkov vetra v naravi). Sploh pa severni veter na Zaplani nikoli ne dosega večjih hitrosti.

Na začetku novembra je bilo na Primorskem rekordno toplo, na Goriškem se je segrelo celo do 25°C, razmeroma sončno in toplo vreme pa je segalo še do Postojne. Z razliko od nižin v notranjosti Slovenije, kjer se je zadrževala le nizka oblačnost je na Zaplani vse dni prevladovala pobočna megla, iz katere je rosilo. Najvišja temperatura je bila izmerjena 1.novembra in sicer 12,8°C! V višjih legah je bilo topleje, npr. na Rogli na Pohorju je bila temperatura 17°C, malo hladneje kot na Zaplani je bilo le na Kredarici. Takšne razlike v vremenu med Primorsko ter celino so pogoste, toda običajno bolj v zimskem času. Medtem ko je na Primorskem veselo sijalo sonce, nismo videli na Zaplani v teh nekaj dneh niti obrisa sonca.

2.novembra popoldne: Zaplana 12°C, na Goriškem istočasno 25°C, na Voglu 16°C.

Na trenutke je bila vidnost na Zaplani skoraj nična.

11.julij: po Sloveniji najnižje povprečne dnevne temperature v zadnjih 50-ih letih. Na Zaplani je bila tega dne najvišja temperatura 15,5°C, vendar je bila ta temperatura dosežena že en dan prej ob 21:00 uri (ekstremne temperature veljajo od 21:00 ure prvega do 21:00 ure drugega dne). Tako je bila v resnici najvišja dnevna temperatura 11.julija na Zaplani le okoli 12°C, sredi dneva pa se je med dežjem ohladilo tudi na 9°C. Zvečer se je pričelo jasniti, v mrazišču Dolinca je nastala megla že malo po 21:00 uri.

12.julij: Zjutraj je bilo na Zaplani 6,6°C, v mrazišču Dolinca pa -0,1°C. Slednja temperatura je bila dosežena malo po polnoči, saj se je nato na Zaplani razvila pobočna megla zaradi katere se je v mrazišču precej otoplilo. Če bi nastala samo radiacijska megla, bi bile na Zaplani še nižje temperature. Sledil je oblačen dan z najvišjo temperaturo 15,5°C. Zvečer se je pričelo jasniti.

13.julij: Zjutraj je bila na Spodnji Zaplani plitva radiacijska megla in 6,5°C, v mrazišču Dolinca pa -0,2°C. Popoldanska ploha je poskrbela, da se je otoplilo samo na 19,7°C.

14.julij: Zjutraj na Zaplani 7,3°C, v Dolinci 0,8°C. Pobočna megla je vztrajala skoraj do 11:00 ure dopoldne. V okolici (Idrijsko, južni del Notranjske) je istočasno sijalo sonce, zato ne preseneča, da je bilo na Zaplani ob 11:00 uri za 6°C hladneje kot v Postojni, ki ima podobno nadmorsko višino kot Zaplana. Najvišja dnevna temperatura ni dosegla 20°C.

Čeprav so bile povprečne dnevne temperature 11.julija najnižje v zadnjih 50-ih letih, to ne velja za najnižje jutranje temperature, saj so bile te v juliju tudi že nižje.

Potek temperature v mrazišču Dolinca.

Po prehodu izrazite hladne fronte so ob jasnih nočeh in ob pojemajočih vetrovih nastali dobri pogoji za močnejše nočne ohladitve. Najhladneje je bilo 24. in 25.maja V meteorološki hišici se je na 2m višine ohladilo na 0,5°C, to pa pomeni, da so bile pri tleh temperature pod ničlo. V Ljubljani je bila najnižja temperatura v teh dveh jutrih 4,0°C, Postojni 0,4°C in v Ratečah -2,7°C. V mrazišču Dolinca se je ohladilo na -5,2°C, kljub temu pa bi bile temperature tam lahko še nižje, saj je iz podatkov avtomatske postaje razvidno, da pogoji za močnejše ohladitve niso bili niti približno idealni (verjetno je bilo nekaj megle, oblakov, pa tudi vetrovi so nekajkrat premešali temperaturno inverzijo).

Potek temperature v mrazišču Dolinca.