V zimi 2003/2004 je bilo v mraziščni vrtači pri Dolinci približno 150 dni s snežno odejo (v Ljubljani 62 dni, Kočevju 71, Postojni 54, Ratečah-Planici 139). Kako sem prišel do omenjenega podatka? To omogoča zanesljiva snežna odeja v omenjeni kotanji. Po sneženju 23.decembra 2003 je snežna odeja neprekinjeno ležala vse do 1.maja 2004, prišteti pa je bilo treba le še nekaj dni s snežno odejo oktobra in novembra. Precej težje pa je ugotoviti število dni s snežno odejo za Zaplano, saj se je sneg zunaj mrazišč velikokrat stalil in ponovno zapadel. V globoki kotanji vzhodno od Jezerca je sneg ležal še nekoliko dlje kot v zgoraj omenjeni kotanji, vendar meritve snega tam niso mogoče zaradi poraščenega in neravnega terena. Na podlagi fotografij se zdi, da gre za zadnji spomladanski „gnoj”, vendar je bila snežna odeja trda in večino časa pomrznjena. V kotanji na drugi fotografiji je bilo 2.maja sredi dneva pri tleh -0,4°C, medtem ko je bilo v prosti okolici tudi do 18°C.

Sneg 28.aprila v kraški kotanji pod sedanjim čebelnjakom.

Sneg 1.maja v kraški kotanji pri Jezercu.

V sredo 7.aprila 2004 je na Zaplani zapadlo okoli 30cm snega, na vrhu Ulovke, kjer je zaradi nižjih temperatur prej pričelo snežiti kot v nižjih predelih, pa še več. Na Rovtah ga je bilo 30, v Šentjoštu 20, v Logatcu 15, na Vrhniki 14, v Ljubljani 4cm in v Postojni 1cm (vir: ARSO-meteo.si). V lanskem aprilu je ob približno enakem času zapadlo nekaj manj snega kakor tokrat.

Razmere 10.aprila 2004. Tega dne na Logaškem polju snega ni bilo več.

Nekaj zaporednih dni v marcu je bilo po Sloveniji ustaljeno vreme z netipičnimi temperaturami. Sprva še ni pihal jugozahodni veter, tako da je bilo po visokih dnevnih temperaturah zjutraj še vedno okoli ničle. Ko pa je zapihal še jugozahodni veter, so bile predvsem na Zaplani temperature še višje. Na Zaplani se je ogrelo do 20,4°C (tudi v marcu 2003 je temperatura dosegla visokih 18,5°C), kljub temu je sneg še kar vztrajal, kar še posebej velja za mrazišča. V sosednji kotanji od Dolince je bilo 21.marca še 77cm snega, kljub oblačnemu in vetrovnemu vremenu je pri tleh še vedno vztrajala temperaturna inverzija. Istega dne so bile na Zaplani kar obsežne in debele (na uravnavi 11cm) snežne krpe. To velja za raven, odprt in travnat teren, že v malo bolj prisojnih legah in pod drevesi pa snega ni bilo.

Snežilo je od ponedeljka 23. do nedelje 29.februarja, le v sredo 25.februarja je bilo suho vreme. Največ snega je zapadlo v noči na 24.februar, ko je ponoči tudi grmelo in so strele sekale kot sredi poletja. Po koncu sneženja 29.februarja je snežna odeja na Zaplani merila 85cm, v mrazišču Dolinca 105cm in v sosednjem mrazišču 120cm. Snežni zameti na severozahodnih pobočjih hriba Strmica so bili visoki okoli 140cm.

Na ravnih travnatih površinah je bilo 85cm snega.

V nekaterih kraških kotanjah je bilo snega 120cm.

29.februarja zjutraj je bilo na Rovtah 102, v Šentjoštu 84, v Logatcu 65, na Vrhniki 62 in v Postojni 45cm snega. Veliko snega pa je bilo na Vojskem nad Idrijo, kar 215cm, nekaj dni kasneje pa v bližnji Mrzli Rupi na 930m višine celo rekordnih 250cm snega (vir: ARSO.meteo.si). V nedeljo 7.marca je bilo na Zaplani od februarskega sneženja še 59cm snega (v mrazišču pa en meter). Nato je pričelo snežiti, do ponedeljkovega jutra se je snežna odeja kljub sesedanju odebelila za okoli 30cm. To pomeni, da je bilo 8. ali 9.marca zjutraj na Spodnji Zaplani okoli 90cm snega. Tudi v okoliških krajih so največ snega izmerili 8. ali 9.marca, in sicer na Rovtah 100, v Logatcu 65, v Šentjoštu 83, na Vrhniki 62 in v Postojni 43cm (vir: ARSO-meteo.si).

Žled je pričel nastajati v soboto 21.februarja okoli popoldneva. Okoli 1800m visoko je bila plast pozitivnih temperatur, zaradi česar se je tam sneg spremenil v dež. Pod to mejo pa je bila vse do nižin plast negativnih temperatur, kjer je padal podhlajen dež. Zakaj je bil ravno na Zaplani in okolici najhujši žled? Vzrok je v idealni nadmorski višini. Nižje od Zaplane (npr. Ljubljanska kotlina) je ta dež že toliko časa padal skozi hladnejše plasti, da se je spreminjal v babje pšeno (drobna okrogla ledena zrna). V Ljubljani je nekaj časa tudi snežilo (istočasno na Zaplani deževalo in zmrzovalo), saj se topel zrak iz zahoda še ni prerinil nad območje Ljubljane (v atmosferi nad Ljubljano v nasprotju z zahodno Slovenijo ni bilo toplejše plasti, zato se sneg na svoji poti proti tlom ni stalil). V višjih legah (okoli 1000m visoko) je v noči na 22.februar že pihal topel jugozahodni veter, zaradi česar je tam deževalo pri pozitivnih temperaturah.

V soboto 21.februarja je na Zaplani deževalo pri -4°C, še posebej pa se je žled odebelil v noči na 22.februar, ob 8:00 zjutraj je bila temperatura na Zaplani -2°C, žled pa je po meritvah dosegel debelino do 2,5cm. Posebej hudo je bilo na Zaplani zaradi snežne odeje, na kateri je zmrzoval dež, saj so se na Zaplani snežne poljane spremenile v prave ledene ploskve. Jugozahodnik z otoplitvijo se je sicer spuščal, vendar vsaj Spodnje Zaplane ni dosegel. V nedeljo 22.februarja se je temperatura dvignila do 0,4°C, v noči na ponedeljek pa je k sreči deževalo pri temperaturi malo nad 0°C, zaradi česar dež ni več zmrzoval (najnižja temperatura ponoči je bila 0,0°C).

Žled zlasti neprijeten, ko pade na snežno odejo in tako nastanejo prave ledene planjave.

Poledenele stranske ceste.

Jutro 24.januarja 2004 je bilo predvsem ponekod na Notranjskem zelo hladno. Ohlajanje je okrepila kar obilna snežna odeja, ki pa jo po nižinah ni bilo, zato so bile ogromne temperaturne razlike med kraji s snežno odejo in kraji brez nje. Na Blokah so izmerili –27°C, na Babnem polju –29,6°C, na Rakitni pa –30,2°C. V Postojni je pihala šibka burja, zaradi česar se je tam kljub snežni odeji ohladilo le na –14°C, v Ljubljani pa so namerili skromnih -11°C. Na Zaplani se je ohladilo do –17,5°C. Iz tega sledi, da je bila v mrazišču Dolinca temperatura zjutraj približno –31°C, morda pa tudi kakšno stopinjo manj zaradi debele snežne odeje (termometer bližje snežni odeji). Čeprav je bilo tega dne ponekod najhladneje po letu 1985, to za Zaplano s skromnimi -17°C ne velja.

Po prehodnem sneženju 17.januarja in po obilnem sneženju 18.januarja 2004 je skupna višina snega na Zaplani dosegla višino okoli 50cm. Sneg je bil moker in težek, zaradi česar je bila na Zaplani motena oskrba z elektriko. Prišlo je do nastanka klasičnega sekundarnega ciklona nad Genovskim zalivom, v severni Sloveniji je zapadlo večinoma le okoli 15cm snega. Na Rovtah je bilo 48, v Šentjoštu 39, v Logatcu 49, na Vrhniki 27 in v Ljubljani zaradi dežja le 3cm snega (vir: ARSO-meteo.si).

Po sneženju 23.oktobra so bile na Zaplani prave zimske razmere. Padlo je okoli 22cm snega, sneg pa se je obdržal kar nekaj naslednjih dni. Z večine dreves listje še ni odpadlo in zato se je na njih nabral sneg, ki je povzročil  še dodatno škodo. Po nizkih temperaturah je izstopalo jutro 26.oktobra. V mrazišču Dolinca se je ob 20cm debeli snežni odeji na 2m višine ohladilo na –20,6°C, na meteorološki postaji Zaplana 21m nad mraziščem pa na –7,9°C. Ker je ob sneženju snežilo nad 500m nadmorske višine, po nižinah snega ni bilo, tako da so bile nizke jutranje temperature le v krajih s snežno odejo (Rateče, Postojna, Rudno polje). Drugod so bile jutranje temperature precej višje zaradi odsotnosti snežne odeje, ponekod pa tudi zaradi jutranje megle in nizke oblačnosti (Ljubljana, Brnik, Kočevje). Na izjemno hud mraz kaže podatek, da v Postojni v obdobju 1956-2000 v oktobru še ni bilo tako hladno kakor tokrat. 24.oktobra je bilo na Vrhniki izmerjeno 5, v Logatcu 15, na Rovtah 20 in v Šentjoštu nad Horjulom 26cm snega (vir: ARSO-meteo.si). Na Zaplani velikokrat snega ni sredi zime, ko bi ga najbolj pričakovali.  Je pa zato sneg lahko tudi že oktobra in to ne v prav majhnih količinah, na kar kažejo tudi spodnje fotografije, ki so bile posnete 25.oktobra popoldne.

Ob omenjenih meritvah so bile presežene vse dosedanje rekordne temperaturne razlike med Dolinco, meteorološko postajo Zaplana in drugimi kraji po Sloveniji. Prvič se je zgodilo, da so v Dolinci potekale meritve pri za nastanek temperaturne inverzije tako ugodnih vremenskih razmerah ob prisotnosti snežne odeje.

Najnižje jutranje temperature 26.oktobra 2003:

Letališče Brnik -4°C

Ljubljana -3°C

Kočevje -6°C

Postojna -10°C

Slovenj Gradec -3°C

Rateče Planica -10°C

Rudno polje -12°C

Nova Vas na Blokah -17°C

Zaplana -8°C

Zaplana Dolinca -21°C

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Začetek septembra je bil izrazito hladen. Najhladnejše jutro je bilo 4.septembra, ko je bila na Zaplani temperatura le 3,0°C, to pa pomeni, da je nekaj najbolj izpostavljenih vikendov na Zaplani (trije vikendi ob mrazišču Dolinca in nekaj hiš na Jezercu) že imelo prvo slano. Na astronomskem observatoriju pri Črnem Vrhu nad Idrijo se je ohladilo na slabe 4°C. Drugod po Sloveniji so bile minimalne temperature naslednje: Rateče 1, Ljubljana 6, letališče Brnik 3, Kočevje 2, Slovenj Gradec 2, Postojna 3 (naslednji dan 2) in Rudno polje na Pokljuki -1°C. V mrazišču Dolinca temperature niso bile merjene, vendar je mogoče na podlagi temperature zraka na opazovalnem mestu ter nekaterih drugih meteoroloških postaj sklepati, da je temperatura 4.septembra padla na okoli -6°C. V Dolinci je temperatura prvič padla pod ledišče ravno na meteorološko gledano prvi jesenski dan (1.september). Dne 5.septembra ob 21:00 zvečer je bilo na opazovalnem mestu 15°C, medtem ko je bilo v Dolinci 2°C, pri tleh pa je bilo že rahlo pomrznjeno. Razlika je torej znašala 13°K, kar je doslej največja zabeležena temperaturna razlika. Z malo računanja lahko ugotovimo, da se je z vsakim višinskim metrom temperatura spustila za -0,6°C. Zanimivo je, da se je ta razlika čez noč precej zmanjšala (verjetni vzrok je jutranja megla v kotanji, zvečer pa megle še ni bilo). Omenjene temperaturne razlike se ohranijo do jutra v primerih, ko v Dolinci ne nastane megla, to pa je možno samo pozimi pod vplivom sibirskega anticiklona, ko je nizka relativna vlažnost zraka.

Še hladnejše jutro je bilo 27.septembra, ki istočasno dokazuje, da ima Spodnja Zaplana temperaturno inverzijo. Na Zaplani je bilo zjutraj 1°C (prav toliko na Brniku in v Ratečah, v Ljubljani 6°C, ob 8.00 na Katarini nad Ljubljano 8°C). V mrazišču Dolinca je bilo v septembru okoli 17 hladnih dni (minimalna temperatura pod 0°C).

V sredo 13.avgusta so bile po Sloveniji zelo visoke temperature. Zjutraj je bilo na Zaplani še hladno, ob 8:00 uri je bila Zaplana zaradi temperaturne inverzije med najhladnejšimi kraji v Sloveniji. Zaplana je bila tedaj za 7°C hladnejša kot meteorološka postaja Katarina nad Ljubljano, bila pa je tudi hladnejša kot druge višje ležeče opazovalnice, kot so Vogel, Lisca in Vojsko nad Idrijo. V mrazišču Dolinca je bila zjutraj temperatura samo 6,6°C. Z izjemo sosednjega mrazišča (544m), kjer je bilo po 10:00 uri zjutraj zaradi temperaturne inverzije še vedno le 16°C, kar je bilo za skoraj 10°C hladneje kot na opazovalnem mestu oz. za samo 1°C topleje kot na Kredarici (tako nizke temperature so bile v mrazišču do razbitja temperaturne inverzije po 11:00 uri), se je temperatura hitro dvigovala. Ob 14:00 uri je bilo na Zaplani že 34°C, nekoliko pozneje pa je temperatura dosegla 34,3°C. Proti večeru je vročina hitro popuščala, tako da je bilo na Zaplani ob 20:00 uri 27°C, ob 21:00 uri pa 26°C. V mrazišču Dolinca se je močno ohladilo, malo po 22:00 uri je bila temperatura samo še 12°C.

Drugod po Sloveniji so bile najvišje temperature sledeče: Ljubljana 37,3°C, Brnik 36,7°C, Postojna 35,0°C, Kočevje 36,9°C, Rateče 34,3°C in Bizeljsko celo 39,4°C (Vir: Mesečni bilten ARSO).

V poletju 2003 se je pokazal učinek krajevnega severovzhodnega vetra na temperature na Zaplani. Ko je čez dan pihal ta veter, so bile na Zaplani temperature nižje kot v nekaterih višje ležečih krajih. Tako je bilo npr. dan pred rekordno temperaturo ob 14.00 na Zaplani hladneje kot v Ratečah (864m), na Lisci (943m), bilo je celo za 7°C hladneje kot v Postojni, ki leži na podobni nadmorski višini kot Zaplana. Tudi 3.avgusta je bila Zaplana zaradi vetra eden od redkih krajev, kjer temperatura ni presegla 30°C. Povsem drugačne razmere pa so na Zaplani ob jugozahodnem vetru, takrat je temperatura podobna kot v Postojni, Zaplana v takih primerih ni veliko hladnejša od Ljubljane. Vse visoke temperature, vključno z rekordno temperaturo, so bile dosežene ob jugozahodnem vetru. Na Zaplani je bilo v letu 2003 okoli 15 vročih dni (temperatura nad 30°C). Za primerjavo: v Ljubljani je bilo takih dni 54, na Lisci (379m višje od Zaplane) pa 7.