Nevihta je dosegla Zaplano iz smeri Polhograjskega hribovja. Bliskalo se je na zelo kratke časovne intervale, nevihto je spremljal močan in kratkotrajen naliv, ter zmeren veter. Deževalo je približno šestnajst minut, vse skupaj je padlo 15mm dežja, od tega 14,4mm v enajst minutah, v eni minuti pa 2,3mm dežja. Intenziteta dežja je znašala blizu 140mm/h (ob običajnem dežju dosega nekaj mm/h). Veter je pihal s hitrostjo okoli 9m/s oz. 32km/h.

V četrtek 1.junija 2006 se je na Zaplani ohladilo na 2,3°C. Za junij je to seveda zelo nizka temperatura, nikakor pa ne gre za rekordno vrednost. V preteklosti so bile izmerjene že nižje temperature, v letu 2005  pa je bilo 8.junija izmerjeno 2,0°C. Pa tudi sicer se je pričakovala nižja temperatura, saj bi se ta po vseh “pravilih” morala spustiti celo pod 0°C, kar pa je preprečil veter, ki je zapihal sredi noči. Tako je bilo na Zaplani zjutraj le za 1,6°C hladneje kot v Ljubljani (razlika je običajno tudi več kot 4°C), prav tako se je temperatura v nekaterih bližnjih krajih, ki so zjutraj običajno toplejÅ¡i od Zaplane, temperatura spustila na 0°C. 31.maja  zjutraj je bilo na Zaplani 2,2°C, kar je bilo recimo za slabe 4°C hladneje kot v Ljubljani.

Po nekaterih informacijah je v torek 30.maja 2006 v popoldanskih urah v okolici Zaplane med dežjem pričelo snežiti. Snežilo je na Ravbarkomandi pri Postojni, predvsem pa v južnem delu Notranjske na območju Blok in Babnega Polja, kjer je bilo tudi precej več padavin kot na Zaplani.

V času sneženja na Notranjskem je bila temperatura v Ljubljani 7°C, Postojni 3°C, na 943m visoki Lisci v vzhodni Sloveniji je deževalo pri 3°C, na višini 1500m pa je bila temperatura okoli 0°C. Na Primorskem je pihala zmerna burja, drugod so v večjih višinah pihali severni vetrovi. Sicer je bila na Zaplani v omenjenem popoldnevu temperatura okoli 4,5°C, prehodno pa se je ohladilo na 3,7°C. Očitno je bilo to dovolj, da so ob dokaj šibkem vetru in zmernih padavinah snežinke za nekaj časa dosegle tudi Spodnjo Zaplano.

Zima 2005/2006 se zdi precej huda, še posebej zato, ker se sneg po že tako bolj sneženi zimi drži še v marčevske dni. V resnici je zima 2005/2006 po nekaj letih spet zima z dolgotrajno snežno odejo, saj se sneg na Zaplani drži neprekinjeno že od novembra 2005. Za še hujše zime glede trajanja snežne odeje ni potrebno pogledati prav daleč v preteklost, saj je bilo recimo v zimi 1995/1996 v okolici Zaplane dobrih 130 dni s snežno odejo. Zimi 2005/2006 v trenutku, ko to pišem, še nekaj manjka do omenjenih 130 dni s snegom. Sneg je skopnel malo po 20.marcu, kar pomeni zaenkrat okoli 120 dni s snežno odejo. Rekord je pa pri 145. dneh s snežno odejo. Letošnjega marca je bila najvišja snežna odeja izmerjena 5.marca zvečer, do 60cm. To ni nič posebnega, saj je bila marca v letih 2005 in 2004 izmerjena še višja snežna odeja (marca 2004 je denimo dosegla okoli 95cm). Če se ozremo še bolj v preteklost, pa vidimo, da letošnji marec glede višine snega sploh ni nič posebnega (150cm snega iz leta 1976). Je pa letošnji marec na dobri poti, da bo hladnejši od dolgoletnega povprečja. 1.marca je bilo na Zaplani izmerjeno -12,7°C, kar pa spet ni nič rekordnega, saj je bilo leta 2005 v začetku marca izmerjeno celo -18,5°C.

12.marca 2006 je bilo na Zaplani kljub meteorološki pomladi precej zimsko vzdušje. Na ravnih površinah je bilo okoli 36cm snega, ponekod pa tudi še precej več. Predvsem okoli hiš so bili še zelo visoki kupi snega.

Zasnežen marec. V kraški vrtači pod sedanjim čebelnjakom pa je bilo še vedno 120cm snega.

Sprva je kazalo, da bi nas lahko doletelo zelo obilno sneženje, a bolj kot smo se bližali padavinam, bolj se je vremenska napoved glede snega kvarila. Sprva je bilo deževno vreme ob dokaj močnem jugozahodnem vetru. Sicer je v petek 3.marca na Zaplani za krajši čas še snežilo, a je kmalu zatem prevladal dež. Jugozahodni veter je bil premočan, zato se je pričakovalo sneženje šele v nedeljo 5.marca proti večeru in sicer zaradi pričakovanega obrata vetra v spodnjih plasteh ozračja v severovzhodno smer. V resnici je vreme malo pohitelo, saj je v Prekmurju pričelo snežiti zelo hitro. Ob 7:00 uri zjutraj so bile temperaturne razlike po Sloveniji izredno velike, saj je večinoma prevladoval topel jugozahodni veter, medtem ko je iz smeri Prekmurja v nižjih plasteh ozračja počasi napredoval precej hladnejši zrak. Kraji, ki jih je hladen zrak dosegel prej, so bili tako precej hladnejši od krajev na zahodu, ki so bili še v toplem zraku. Ob 7:00 zjutraj je bilo tako v Ljubljani deževno pri 10°C, istočasno je v Celju že snežilo pri 0°C. Hladen zrak s snegom je nato le dosegel Ljubljano in šele dobro uro pozneje tudi Zaplano. Do 19:00 ure je na Zaplani padlo 33cm novega snega, ker pa je bilo pred sneženjem na tleh še nekaj starega snega je skupna višina snežne odeje merila med 55 in 60cm. Snežiti je prenehalo po 21:00 uri zvečer. Naslednje jutro je bilo na Vrhniki izmerjeno 32, v Logatcu 33 in na Rovtah 42cm novega snega (vir: ARSO.meteo.si).

Po vrsti že tretji žled v zimi 2005/2006 je nastajal 28.januarja čez dan, pa tudi še v noči na 29.januar. Sam sem tokratni žled iz določenih vremenskih napovedi pričakoval že 26.januarja zjutraj. Nad nadmorsko višino 700m je bilo na podlagi amaterske vremenske postaje Črni Vrh nad Idrijo ves čas nad 0°C, nižje je bilo pa hladneje. Po pregledu radarskih posnetkov padavin je jasno, da so se padavine Zaplane precej izogibale, zato bi lahko bil žled na Zaplani precej hujši, kot je bil. Točna debelina žleda ni znana, spet se je pa pokazalo, da je Zaplana izredno izpostavljena tej naravni ujmi.

Slovenijo je zajel val hladnega, polarnega zraka. Na Spodnji Zaplani je bilo 25.januarja zjutraj izmerjeno -17,7°C. V mrazišču Dolinca je bilo izmerjeno -26,4°C. Tokratni mraz za Zaplano ni bil nič posebnega, saj se je v preteklosti živo srebro spustilo še precej nižje. Do rekordno nizke temperature zadnjih 50 let je predvidoma manjkalo okoli 10°C. Za najnižjo temperaturo v zadnjih nekaj letih sicer velja tista iz marca 2005, ko se je ohladilo na -18,5°C. Januarja 2004 je bilo izmerjeno -17,5°C, januarja 2003 pa -16,7°C. Da bi se približali temperaturi -20°C bi moralo priti do severnega dotoka hladnega zraka, ob tem mrazu  pa je dotekal hladen zrak iz vzhoda.

Nižje temperature so preprečevali premočni vzhodni vetrovi, saj je bilo na Zaplani v noči, ko je bila dosežena najnižja temperatura, Å¡e precej vetrovno. Ponoči je Å¡e vedno pihal veter v povprečju do 4m/s, kar je seveda preveč za nastanek izrazitejÅ¡ih temperaturnih inverzij. Za to ne preseneča, da se je v mrazišču Dolinca ohladilo “le” na -26,4°C.

Sneg je ležal še od sneženja ob koncu meseca novembra. Na ta sneg padal dež, temperature so se povzpele do 7°C, a vendarle je sneg vztrajal na tleh že en mesec. Še en dokaz več, kako se moker južen sneg, ki pada ob temperaturah malo nad 0°C, precej bolje upira visokim temperaturam in dežju, kot pa suh rahel sneg. Se je pa v preteklosti velikokrat pokazalo, da če sneži ob jugozahodnih vetrovih, severni del Notranjske (Logaško) po višini snega izrazito prevladuje pred drugimi kraji Notranjske (Cerknica, Loška dolina, Postojna). Večji del decembra se je dogajalo ravno to; marsikdo je lahko opazil, da je bilo okoli Logatca še nekaj snega, medtem ko je bilo nekaj km naprej proti Cerknici na isti ali celo večji nadmorski višini ves čas povsem kopno. Spodnja satelitska slika je bila posneta v zadnji tretjini decembra. Rdeča pika označuje Zaplano. V Ljubljanski kotlini je vidna megla, sicer je tudi tam vladalo pomanjkanje snega. Južno od Zaplane je vidno zasneženo Logaško polje, bolj južno ležeče Planinsko polje je bilo povsem kopno. Enako velja za Cerkniško polje, Loško polje in Postojno (modra pika). Celo nekatere precej višje lege so bile kopne.

Satelitska slika kaže zasneženost Slovenije (vir: NASA).

Tako stanje je pa trajalo precej časa, zato bi, če bi v vsakem kraju prešteli vse dneve s snežno odejo, dobili precej različne podatke za posamezne kraje. Tudi podatki iz meteoroloških postaj kažejo podobno sliko. 25.decembra je bilo na bolj prisojnih Rovtah 9 in na Vrhniki 6cm snega. Kjer je ob novembrskem sneženju padlo manj snega je sneg skopnel že v prvih dneh decembra (vir: ARSO-meteo.si).

25.decembra je bilo na Zaplani na odprti in ravni travnati površini še 15cm snega.

Snežiti je pričelo v noči na 26.december. Zjutraj je bilo 21cm snega, vendar je več snega padlo proti večeru in v noči na 27.december. Tega dne je bilo snega že 43cm, v zadnjih dvanajstih urah je padlo 24cm novega snega. V noči na 28.december je padlo še 18cm novega snega, zjutraj ga je bilo 63cm. Čez dan in zvečer je padlo novih 10cm snega, zvečer pa se je sneženje umirilo. 29.decembra je bila izmerjena najvišja snežna odeja v tem obdobju, merila je 72cm.

Sneg 29.decembra.

Sneg 29.decembra.

85cm snega na mizi.

29.decembra zjutraj so Zaplano iz smeri Primorske prehajale snežne plohe, hitro je zapadlo novih 6cm snega, vendar je bila kljub temu naslednje jutro zaradi sesedanja izmerjena nižja snežna odeja kot dan prej. V noči na 30.december se je zjasnilo in sledil je dan zelo nizkih temperatur v mraziščih. Na Zaplani se je verjetno zjasnilo šele po 5.00 uri zjutraj. Kljub temu se je v tako kratkem času v mraziščih zelo ohladilo. Ob 7:45 je bilo pri tleh -20°C. Istočasno je bilo v meteorološki hišici -6°C. Ker se je na Zaplani zjasnilo tako pozno in ker je bil na tleh suh sneg, se je ohlajalo še v zgodnje dopoldanske ure. Običajno je najnižja temperatura dosežena okoli 8:00 zjutraj, tokrat je bila dosežena kar dve uri kasneje.

Sneg 30.decembra.

Po dolgem času je bil na Zaplani prekrasen dan, sinje modro nebo, mraz, sneg, skratka prava zimska idila. Glede na jutranjih -20°C v mraziščih se je v večernih urah pričakovalo izredno nizke temperature. Zvečer je že sam pogled na kristalno jasno nebo ter sveže zasnežene smreke dal slutiti, da po mraziščih že škriplje od mraza, zato so se izvedle maršrutne meritve temperatur.

Na dnu mrazišča Dolinca je bila tudi sredi dneva plitva meglica.

Večerno kristalno jasno nebo, mraz in s snegom zafugirane smreke.

Rezultat takih vremenskih razmer je bila temperatura -28°C pri snežni odeji na dnu mrazišča Dolinca.

Z ročnim termometrom, ki izmeri temperaturo vsako sekundo, je bila izmerjena temperatura v mrazišču Dolinca. Že brez termometra je bilo občutiti temperaturne razlike. Ob 19:30 je bilo v meteorološki hišici -6,5°C, 21m nižje v mrazišču pa je bilo na 2m višine -23°C, pri meter debeli snežni odeji pa -28°C. Temperaturne razlike med mraziščem in meteorološko postajo nazorno kaže graf.

Za zadnji dan starega leta je bil napovedan dež, po nižinah pa možnost poledice. Na Zaplani je ves dan pihal JZ veter, vendar je kljub temu ves dan ostalo pod 0°C, Popoldne je pričelo tudi snežiti. Zvečer se je pa nenadoma otoplilo malo nad 0°C, tako da je pričelo rahlo deževati. Celo noč je deževalo pri temperaturi malo nad 0°C, snežna odeja se je zato vidno sesedla. Že ponoči je namesto JZ vetra nepričakovano povlekel SV veter iznad Vrhnike. Tako smo se znašli v megli, novoletnega ognjemeta se zato ni dosti videlo. Zjutraj se je pričel pojavljati žled. Temperatura je bila okoli +0,3°C, žled je nastajal na podhlajenem drevju, ne pa tudi na tleh. Še enkrat več se je pokazalo, da ima relief izreden vpliv na pojavljanje žleda na Zaplani (lega ob Ljubljanskem barju, od koder v višjih zračnih plasteh vleče hladen inverzijski zrak). Žled je kmalu odpadel z drevja, zvečer pa je pričelo spet snežiti. Tokrat je pri temperaturi malo nad 0°C padal moker južni sneg, do jutra ga je padlo 19cm. Že na spodnji fotografiji se vidi, da je padal čisto drugačen sneg kot v dneh pred tem. Do jutra je padlo na Črnem Vrhu nad Idrijo 22, na Rovtah ter v Logatcu 16, v Šentjoštu nad Horjulom 15 in na Vrhniki 9cm mokrega snega (vir: ARSO.meteo.si).

Žled 1.januarja zjutraj.

Žled 1.januarja zjutraj.

Moker sneg 2.januarja.

Sneženje novembra 2005 velja za eno izmed najbolj nenavadnih sneženj v zadnjih letih. Najobilnejše sneženje se je pričakovalo v zahodni hriboviti Sloveniji. Taka porazdelitev snežnih padavin je ob taki situaciji običajna, vendar se je kmalu izkazalo, da so bili ob tej situaciji vetrovi nad jugozahodnim delom Slovenije premočni. Topel zrak je v višinah dotekal iz juga, zato se je 25.novembra zvečer na zahodu precej otoplilo, na Postojnskem celo do 7°C in tudi na južnem Notranjskem se je temperatura dvignila nad 0°C. Veter je nepričakovano prepihal tudi nekatere zelo zaprte kotline, celo z viharno močjo (Bovec več kot 100km/h). V Logatcu je pričelo deževati, do Vrhnike in Zaplane pa kot je sicer običajno za takšne vremenske situacije južni veter ni segel. Na Zaplani je bila temperatura v času večerne odjuge na podlagi temperaturnih podatkov iz bližnjega mrazišča Dolinca okoli -2°C, zato je ob dotoku toplejšega zraka v višinah dež prehodno zmrzoval. Bolj proti vzhodu je večino časa snežilo tudi po nižinah, saj se topel zrak v višinah nad omenjena območja ni prerinil in tako se snežinke niso stalile v dež. Dež je v Logatcu trajal okoli pet ur in ponovno je pričelo snežiti šele sredi noči. Kljub prehodnemu dežju je bilo 26.novembra zjutraj na Spodnji Zaplani izmerjeno 43cm snega. Omenjene otoplitve so povzročile nenavadno razporeditev snežne odeje. Na Vojskem nad Idrijo (1068m) je bilo 28cm, na Hrušici pri Colu (872m) 23cm, v Podkraju (799m) 8cm, v Črnem Vrhu nad Idrijo 28cm, v Hotedršici 30cm, Logatcu 27cm, na Rovtah 38cm, v Šentjoštu nad Horjulom 35cm, na Vrhniki 33cm in v Ljubljani 37cm snega (vir: ARSO-meteo.si). Zjutraj in dopoldne je še močno snežilo in 26.novembra ob 7.uri zvečer je bilo na Spodnji Zaplani izmerjeno 48cm snega. Prav toliko snega je bilo predvidoma tudi 28.novembra zjutraj. Tako velika razlika v višini snežne odeje med Logatcem in Zaplano je bila zaradi velikih temperaturnih razlik v času omenjene odjuge. Do takih razlik prihaja ob južnih vetrovih, ki pogosto sežejo vse do Logatca, medtem ko na Zaplani še vedno piha prizemni vzhodni veter.

Glede na situacijo je presenetljivo največ snega padlo ponekod na vzhodu Slovenije. Višina snega je bila zelo pogojena z izpostavljenostjo določenega kraja jugozahodniku. Če bi bila vetrovnost na zahodu nekoliko manjša, bi bila na Zaplani snežna odeja še precej debelejša. Ob tokratnem sneženju na Zaplani ni bila dosežena najvišja izmerjena novembrska snežna odeja, saj je še več snega padlo v novembrih 1966 in 1999.

23.novembra je pihal močan vzhodni veter. Na meteorološki postaji Zaplana je bil kljub redkemu intervalu meritev izmerjen sunek vetra 59km/h.