Po nekaterih informacijah je v torek 30.maja 2006 v popoldanskih urah v okolici Zaplane med dežjem pričelo snežiti. Snežilo je na Ravbarkomandi pri Postojni, predvsem pa v južnem delu Notranjske na območju Blok in Babnega Polja, kjer je bilo tudi precej več padavin kot na Zaplani.

V času sneženja na Notranjskem je bila temperatura v Ljubljani 7°C, Postojni 3°C, na 943m visoki Lisci v vzhodni Sloveniji je deževalo pri 3°C, na višini 1500m pa je bila temperatura okoli 0°C. Na Primorskem je pihala zmerna burja, drugod so v večjih višinah pihali severni vetrovi. Sicer je bila na Zaplani v omenjenem popoldnevu temperatura okoli 4,5°C, prehodno pa se je ohladilo na 3,7°C. Očitno je bilo to dovolj, da so ob dokaj šibkem vetru in zmernih padavinah snežinke za nekaj časa dosegle tudi Spodnjo Zaplano.

Zima 2005/2006 se zdi precej huda, še posebej zato, ker se sneg po že tako bolj sneženi zimi drži še v marčevske dni. V resnici je zima 2005/2006 po nekaj letih spet zima z dolgotrajno snežno odejo, saj se sneg na Zaplani drži neprekinjeno že od novembra 2005. Za še hujše zime glede trajanja snežne odeje ni potrebno pogledati prav daleč v preteklost, saj je bilo recimo v zimi 1995/1996 v okolici Zaplane dobrih 130 dni s snežno odejo. Zimi 2005/2006 v trenutku, ko to pišem, še nekaj manjka do omenjenih 130 dni s snegom. Sneg je skopnel malo po 20.marcu, kar pomeni zaenkrat okoli 120 dni s snežno odejo. Rekord je pa pri 145. dneh s snežno odejo. Letošnjega marca je bila najvišja snežna odeja izmerjena 5.marca zvečer, do 60cm. To ni nič posebnega, saj je bila marca v letih 2005 in 2004 izmerjena še višja snežna odeja (marca 2004 je denimo dosegla okoli 95cm). Če se ozremo še bolj v preteklost, pa vidimo, da letošnji marec glede višine snega sploh ni nič posebnega (150cm snega iz leta 1976). Je pa letošnji marec na dobri poti, da bo hladnejši od dolgoletnega povprečja. 1.marca je bilo na Zaplani izmerjeno -12,7°C, kar pa spet ni nič rekordnega, saj je bilo leta 2005 v začetku marca izmerjeno celo -18,5°C.

12.marca 2006 je bilo na Zaplani kljub meteorološki pomladi precej zimsko vzdušje. Na ravnih površinah je bilo okoli 36cm snega, ponekod pa tudi še precej več. Predvsem okoli hiš so bili še zelo visoki kupi snega.

Zasnežen marec. V kraški vrtači pod sedanjim čebelnjakom pa je bilo še vedno 120cm snega.

Sprva je kazalo, da bi nas lahko doletelo zelo obilno sneženje, a bolj kot smo se bližali padavinam, bolj se je vremenska napoved glede snega kvarila. Sprva je bilo deževno vreme ob dokaj močnem jugozahodnem vetru. Sicer je v petek 3.marca na Zaplani za krajši čas še snežilo, a je kmalu zatem prevladal dež. Jugozahodni veter je bil premočan, zato se je pričakovalo sneženje šele v nedeljo 5.marca proti večeru in sicer zaradi pričakovanega obrata vetra v spodnjih plasteh ozračja v severovzhodno smer. V resnici je vreme malo pohitelo, saj je v Prekmurju pričelo snežiti zelo hitro. Ob 7:00 uri zjutraj so bile temperaturne razlike po Sloveniji izredno velike, saj je večinoma prevladoval topel jugozahodni veter, medtem ko je iz smeri Prekmurja v nižjih plasteh ozračja počasi napredoval precej hladnejši zrak. Kraji, ki jih je hladen zrak dosegel prej, so bili tako precej hladnejši od krajev na zahodu, ki so bili še v toplem zraku. Ob 7:00 zjutraj je bilo tako v Ljubljani deževno pri 10°C, istočasno je v Celju že snežilo pri 0°C. Hladen zrak s snegom je nato le dosegel Ljubljano in šele dobro uro pozneje tudi Zaplano. Do 19:00 ure je na Zaplani padlo 33cm novega snega, ker pa je bilo pred sneženjem na tleh še nekaj starega snega je skupna višina snežne odeje merila med 55 in 60cm. Snežiti je prenehalo po 21:00 uri zvečer. Naslednje jutro je bilo na Vrhniki izmerjeno 32, v Logatcu 33 in na Rovtah 42cm novega snega (vir: ARSO.meteo.si).

Po vrsti že tretji žled v zimi 2005/2006 je nastajal 28.januarja čez dan, pa tudi še v noči na 29.januar. Sam sem tokratni žled iz določenih vremenskih napovedi pričakoval že 26.januarja zjutraj. Nad nadmorsko višino 700m je bilo na podlagi amaterske vremenske postaje Črni Vrh nad Idrijo ves čas nad 0°C, nižje je bilo pa hladneje. Po pregledu radarskih posnetkov padavin je jasno, da so se padavine Zaplane precej izogibale, zato bi lahko bil žled na Zaplani precej hujši, kot je bil. Točna debelina žleda ni znana, spet se je pa pokazalo, da je Zaplana izredno izpostavljena tej naravni ujmi.

Slovenijo je zajel val hladnega, polarnega zraka. Na Spodnji Zaplani je bilo 25.januarja zjutraj izmerjeno -17,7°C. V mrazišču Dolinca je bilo izmerjeno -26,4°C. Tokratni mraz za Zaplano ni bil nič posebnega, saj se je v preteklosti živo srebro spustilo še precej nižje. Do rekordno nizke temperature zadnjih 50 let je predvidoma manjkalo okoli 10°C. Za najnižjo temperaturo v zadnjih nekaj letih sicer velja tista iz marca 2005, ko se je ohladilo na -18,5°C. Januarja 2004 je bilo izmerjeno -17,5°C, januarja 2003 pa -16,7°C. Da bi se približali temperaturi -20°C bi moralo priti do severnega dotoka hladnega zraka, ob tem mrazu  pa je dotekal hladen zrak iz vzhoda.

Nižje temperature so preprečevali premočni vzhodni vetrovi, saj je bilo na Zaplani v noči, ko je bila dosežena najnižja temperatura, Å¡e precej vetrovno. Ponoči je Å¡e vedno pihal veter v povprečju do 4m/s, kar je seveda preveč za nastanek izrazitejÅ¡ih temperaturnih inverzij. Za to ne preseneča, da se je v mrazišču Dolinca ohladilo “le” na -26,4°C.

Sneg je ležal še od sneženja ob koncu meseca novembra. Na ta sneg padal dež, temperature so se povzpele do 7°C, a vendarle je sneg vztrajal na tleh že en mesec. Še en dokaz več, kako se moker južen sneg, ki pada ob temperaturah malo nad 0°C, precej bolje upira visokim temperaturam in dežju, kot pa suh rahel sneg. Se je pa v preteklosti velikokrat pokazalo, da če sneži ob jugozahodnih vetrovih, severni del Notranjske (Logaško) po višini snega izrazito prevladuje pred drugimi kraji Notranjske (Cerknica, Loška dolina, Postojna). Večji del decembra se je dogajalo ravno to; marsikdo je lahko opazil, da je bilo okoli Logatca še nekaj snega, medtem ko je bilo nekaj km naprej proti Cerknici na isti ali celo večji nadmorski višini ves čas povsem kopno. Spodnja satelitska slika je bila posneta v zadnji tretjini decembra. Rdeča pika označuje Zaplano. V Ljubljanski kotlini je vidna megla, sicer je tudi tam vladalo pomanjkanje snega. Južno od Zaplane je vidno zasneženo Logaško polje, bolj južno ležeče Planinsko polje je bilo povsem kopno. Enako velja za Cerkniško polje, Loško polje in Postojno (modra pika). Celo nekatere precej višje lege so bile kopne.

Satelitska slika kaže zasneženost Slovenije (vir: NASA).

Tako stanje je pa trajalo precej časa, zato bi, če bi v vsakem kraju prešteli vse dneve s snežno odejo, dobili precej različne podatke za posamezne kraje. Tudi podatki iz meteoroloških postaj kažejo podobno sliko. 25.decembra je bilo na bolj prisojnih Rovtah 9 in na Vrhniki 6cm snega. Kjer je ob novembrskem sneženju padlo manj snega je sneg skopnel že v prvih dneh decembra (vir: ARSO-meteo.si).

25.decembra je bilo na Zaplani na odprti in ravni travnati površini še 15cm snega.

Snežiti je pričelo v noči na 26.december. Zjutraj je bilo 21cm snega, vendar je več snega padlo proti večeru in v noči na 27.december. Tega dne je bilo snega že 43cm, v zadnjih dvanajstih urah je padlo 24cm novega snega. V noči na 28.december je padlo še 18cm novega snega, zjutraj ga je bilo 63cm. Čez dan in zvečer je padlo novih 10cm snega, zvečer pa se je sneženje umirilo. 29.decembra je bila izmerjena najvišja snežna odeja v tem obdobju, merila je 72cm.

Sneg 29.decembra.

Sneg 29.decembra.

85cm snega na mizi.

29.decembra zjutraj so Zaplano iz smeri Primorske prehajale snežne plohe, hitro je zapadlo novih 6cm snega, vendar je bila kljub temu naslednje jutro zaradi sesedanja izmerjena nižja snežna odeja kot dan prej. V noči na 30.december se je zjasnilo in sledil je dan zelo nizkih temperatur v mraziščih. Na Zaplani se je verjetno zjasnilo šele po 5.00 uri zjutraj. Kljub temu se je v tako kratkem času v mraziščih zelo ohladilo. Ob 7:45 je bilo pri tleh -20°C. Istočasno je bilo v meteorološki hišici -6°C. Ker se je na Zaplani zjasnilo tako pozno in ker je bil na tleh suh sneg, se je ohlajalo še v zgodnje dopoldanske ure. Običajno je najnižja temperatura dosežena okoli 8:00 zjutraj, tokrat je bila dosežena kar dve uri kasneje.

Sneg 30.decembra.

Po dolgem času je bil na Zaplani prekrasen dan, sinje modro nebo, mraz, sneg, skratka prava zimska idila. Glede na jutranjih -20°C v mraziščih se je v večernih urah pričakovalo izredno nizke temperature. Zvečer je že sam pogled na kristalno jasno nebo ter sveže zasnežene smreke dal slutiti, da po mraziščih že škriplje od mraza, zato so se izvedle maršrutne meritve temperatur.

Na dnu mrazišča Dolinca je bila tudi sredi dneva plitva meglica.

Večerno kristalno jasno nebo, mraz in s snegom zafugirane smreke.

Rezultat takih vremenskih razmer je bila temperatura -28°C pri snežni odeji na dnu mrazišča Dolinca.

Z ročnim termometrom, ki izmeri temperaturo vsako sekundo, je bila izmerjena temperatura v mrazišču Dolinca. Že brez termometra je bilo občutiti temperaturne razlike. Ob 19:30 je bilo v meteorološki hišici -6,5°C, 21m nižje v mrazišču pa je bilo na 2m višine -23°C, pri meter debeli snežni odeji pa -28°C. Temperaturne razlike med mraziščem in meteorološko postajo nazorno kaže graf.

Za zadnji dan starega leta je bil napovedan dež, po nižinah pa možnost poledice. Na Zaplani je ves dan pihal JZ veter, vendar je kljub temu ves dan ostalo pod 0°C, Popoldne je pričelo tudi snežiti. Zvečer se je pa nenadoma otoplilo malo nad 0°C, tako da je pričelo rahlo deževati. Celo noč je deževalo pri temperaturi malo nad 0°C, snežna odeja se je zato vidno sesedla. Že ponoči je namesto JZ vetra nepričakovano povlekel SV veter iznad Vrhnike. Tako smo se znašli v megli, novoletnega ognjemeta se zato ni dosti videlo. Zjutraj se je pričel pojavljati žled. Temperatura je bila okoli +0,3°C, žled je nastajal na podhlajenem drevju, ne pa tudi na tleh. Še enkrat več se je pokazalo, da ima relief izreden vpliv na pojavljanje žleda na Zaplani (lega ob Ljubljanskem barju, od koder v višjih zračnih plasteh vleče hladen inverzijski zrak). Žled je kmalu odpadel z drevja, zvečer pa je pričelo spet snežiti. Tokrat je pri temperaturi malo nad 0°C padal moker južni sneg, do jutra ga je padlo 19cm. Že na spodnji fotografiji se vidi, da je padal čisto drugačen sneg kot v dneh pred tem. Do jutra je padlo na Črnem Vrhu nad Idrijo 22, na Rovtah ter v Logatcu 16, v Šentjoštu nad Horjulom 15 in na Vrhniki 9cm mokrega snega (vir: ARSO.meteo.si).

Žled 1.januarja zjutraj.

Žled 1.januarja zjutraj.

Moker sneg 2.januarja.

Sneženje novembra 2005 velja za eno izmed najbolj nenavadnih sneženj v zadnjih letih. Najobilnejše sneženje se je pričakovalo v zahodni hriboviti Sloveniji. Taka porazdelitev snežnih padavin je ob taki situaciji običajna, vendar se je kmalu izkazalo, da so bili ob tej situaciji vetrovi nad jugozahodnim delom Slovenije premočni. Topel zrak je v višinah dotekal iz juga, zato se je 25.novembra zvečer na zahodu precej otoplilo, na Postojnskem celo do 7°C in tudi na južnem Notranjskem se je temperatura dvignila nad 0°C. Veter je nepričakovano prepihal tudi nekatere zelo zaprte kotline, celo z viharno močjo (Bovec več kot 100km/h). V Logatcu je pričelo deževati, do Vrhnike in Zaplane pa kot je sicer običajno za takšne vremenske situacije južni veter ni segel. Na Zaplani je bila temperatura v času večerne odjuge na podlagi temperaturnih podatkov iz bližnjega mrazišča Dolinca okoli -2°C, zato je ob dotoku toplejšega zraka v višinah dež prehodno zmrzoval. Bolj proti vzhodu je večino časa snežilo tudi po nižinah, saj se topel zrak v višinah nad omenjena območja ni prerinil in tako se snežinke niso stalile v dež. Dež je v Logatcu trajal okoli pet ur in ponovno je pričelo snežiti šele sredi noči. Kljub prehodnemu dežju je bilo 26.novembra zjutraj na Spodnji Zaplani izmerjeno 43cm snega. Omenjene otoplitve so povzročile nenavadno razporeditev snežne odeje. Na Vojskem nad Idrijo (1068m) je bilo 28cm, na Hrušici pri Colu (872m) 23cm, v Podkraju (799m) 8cm, v Črnem Vrhu nad Idrijo 28cm, v Hotedršici 30cm, Logatcu 27cm, na Rovtah 38cm, v Šentjoštu nad Horjulom 35cm, na Vrhniki 33cm in v Ljubljani 37cm snega (vir: ARSO-meteo.si). Zjutraj in dopoldne je še močno snežilo in 26.novembra ob 7.uri zvečer je bilo na Spodnji Zaplani izmerjeno 48cm snega. Prav toliko snega je bilo predvidoma tudi 28.novembra zjutraj. Tako velika razlika v višini snežne odeje med Logatcem in Zaplano je bila zaradi velikih temperaturnih razlik v času omenjene odjuge. Do takih razlik prihaja ob južnih vetrovih, ki pogosto sežejo vse do Logatca, medtem ko na Zaplani še vedno piha prizemni vzhodni veter.

Glede na situacijo je presenetljivo največ snega padlo ponekod na vzhodu Slovenije. Višina snega je bila zelo pogojena z izpostavljenostjo določenega kraja jugozahodniku. Če bi bila vetrovnost na zahodu nekoliko manjša, bi bila na Zaplani snežna odeja še precej debelejša. Ob tokratnem sneženju na Zaplani ni bila dosežena najvišja izmerjena novembrska snežna odeja, saj je še več snega padlo v novembrih 1966 in 1999.

23.novembra je pihal močan vzhodni veter. Na meteorološki postaji Zaplana je bil kljub redkemu intervalu meritev izmerjen sunek vetra 59km/h.

4.avgust: ta dan so bile zaradi dežja nizke predvsem dnevne temperature. Dopoldne se je na Zaplani med dežjem ohladilo na 12,5°C. Temperaturne razlike med Ljubljano in Zaplano so prehodno znašale vsaj 4°C, kar je precejšnja razlika glede na to, da je bilo slabo vreme. Ker je v višinah prevladoval severni veter je bilo to odločilno za nadaljnji razvoj vremena. Ob tem vetru se zrak osuši, običajno se pod Karavankami razvije Karavanški fen, medtem ko na Zaplani oz. po celotni zahodni in jugozahodni Sloveniji  zaradi reliefa nastane zatišje, kar je ugodno za močne nočne ohladitve.

5.avgust: zjutraj je bila na Zaplani plitva radiacijska megla iz Logaškega polja, najnižja temperatura je bila 7,8°C. To je manj kot v tradicionalno hladnih krajih, kot so Rateče (8,6°C), Kočevje (10,6°C) in Brnik (10,5°C). Na bližnjem Črnem Vrhu nad Idrijo (730m) je bilo okoli  9,0°C. V Postojni (6,4°C) je bilo sicer zgodaj zjutraj hladneje kot na Zaplani, a do 8:00 ure so se razmere spremenile. Ob 8:00 zjutraj so bile vremenske razlike po Sloveniji neverjetne: Zaplana je imela ob okoliški megli in temperaturi 8,4°C kar 100% vlago, na Vojskem nad Idrijo (1068m) je bilo jasno pri 12,6°C in 42% vlage, na Katarini nad Ljubljano (680m) 13,6°C in 45%, v Postojni 9,4°C in 98%, v Ljubljani 11,7°C in 86% in v Lescah zaradi fenskega vetra kar 17,3°C pri 40% vlage. Od standardnih meteoroloških postaj je bila ob 8:00 uri od Zaplane hladnejša samo Kredarica!

6.avgust: zjutraj se je ohladilo na 8,1°C. Tokrat je bilo po nekaterih drugih krajih hladneje kot na Zaplani.

8.avgust: Večinoma so bile temperature ponoči viÅ¡je od tistih čez dan. Na Zaplani tako velja za najviÅ¡jo dnevno temperaturo 16,0°C, saj je bilo toliko ob 22:00 uri 6.avgusta, ko se uradno odčita termometer. ÄŒe upoÅ¡tevamo samo čas od jutra do večera, potem je bila najviÅ¡ja temperatura le 12,8°C! Ob 12:50 je bilo na Zaplani samo 9,9°C! Okoli 14:00 ure so se začela pojavljati prva sončna obdobja – razjasnitve bi povzročile ekstremno nizke jutranje temperature. Do 19:00 ure je bilo sicer Å¡e precej oblačno, nato se je pa na hitro zjasnilo. Temperature so bile izredne, saj je bilo recimo malo po 23:00 uri samo 7,8°C! Vendar je nad nočnimi lokalnimi vetrovi kmalu prevladal SV veter, nastala je nizka oblačnost, ki je preprečila rekordno nizke jutranje temperature. Zjutraj je bilo ob pobočni megli 6,6°C. Na bližnjem ÄŒrnem Vrhu, ki je običajno precej toplejÅ¡i od Zaplane, je bilo zjutraj 4,5°C, saj tam ni bilo nizke oblačnosti. ÄŒe na Zaplani ponoči ne bi nastala nizka oblačnost, bi bilo zjutraj okoli 3 ali 4°C! V mrazišču Dolinca je temperatura tako kot na opazovalnici padala do nastanka nizke oblačnosti. Ob 23:48 je bilo že 0,5°C, nato je temperatura do jutra samo Å¡e naraščala. ÄŒe nizka oblačnost ne bi nastala, bi bilo v mrazišču okoli -2°C, saj bi se lahko ohlajalo vsaj Å¡e dodatnih Å¡est ur.

9.avgust: Razen nekaj oblakov je bila noč mirna, ohladilo se je na 5,3°C, kar je najnižja avgustovska temperatura, odkar  na Zaplani merim temperaturo. Na Črnem Vrhu je bilo 7,2°C, Katarini nad Ljubljano 9,0°C, v Ljubljani 9,5°C, Kočevju 4,2°C, Postojni 3,4 in v Ratečah 2,3°C. V mrazišču Dolinca se je ohladilo na -0,4°C. S tem dnem je postalo jasno, da so v mrazišču temperature pod 0°C možne v vseh treh poletnih mesecih, do tega dne je namreč manjkala le še negativna temperatura v avgustu.

10.avgust: Tudi to jutro je bilo hladno s 8,6°C. Vendar je bila ta temperatura v primerjavi z drugimi kraji po Sloveniji kar visoka. V Postojni je bilo 4,8°C, ponekod na Krasu je bilo tudi hladneje kot na Zaplani. Vzrok za višje temperature na Zaplani je bil jugozahodni veter, ki je po malem pihal tudi ponoči in ki je s tem premešal ozračje.

Vročinski val je bil posledica klina toplega zraka, ki se je nad območje Slovenije razširil iznad območja Sahare. V zraku je bilo tudi veliko puščavskega peska, zato so se pojavljali še posebej lepi sončni vzhodi in zahodi. Pokazalo se je, da je za temperaturo na Zaplani izredno pomembno, kakšen veter piha. Krajevni pobočni SV veter blaži dnevno vročino, saj se zrak ob dvigu ob pobočjih ohlaja. Za Zaplano oz. za vse kraje za Dinarsko gorsko pregrado (Hrušica, Trnovski gozd) pa je značilen tudi fenski veter iz jugozahoda. Ta veter precej osuši in ogreje ozračje, saj se spušča z višjih Dinarskih planot na nižje območje okoli Logatca. Ob tem vetru je lahko na Zaplani bolj vroče kot v nekaterih nižinskih krajih osrednje Slovenije in celo Primorske. Topli fenski vetrovi so glavni krivci, da je lahko v nekaterih sicer višje ležečih kotlinskih/dolinskih krajih nenavadno vroče. Rateče na Gorenjskem (864m) imajo rekord kar 36,1°C, kraji v Bohinju celo 37,7°C in Jezersko več kot 35°C.

Sončni zahodi so bili še lepši kot običajno zaradi veliko puščavskega peska v zraku.

Ob omenjenem vročinskem valu so bili na Zaplani štirje dnevi s temperaturo nad 30°C:

27.julij: sprva je pihal SV veter, ki je blažil dnevno vročino. Ob 14:00 uri je bilo na Zaplani skoraj za 3°C hladneje kot v Postojni. Pozneje je zapihal fenski JZ veter in temperatura je dosegla 31,5°C, kar je bilo topleje kot v Postojni.

28.julij: tega dne je neprekinjeno pihal JZ veter, na Zaplani je bilo 32,5°C (Postojna 31,4°C, Ljubljana 34,5°C, Lesce 31,2°C, Katarina nad Lj. 30,6°C). Tega dne je bila na Zaplani izmerjena tudi najnižja 31% relativna vlaga.

29.julij: sprva je pihal pobočni SV veter, zato je bilo ob 14:00 uri na Zaplani spet precej hladneje kot denimo v Postojni ali Kočevju. Okoli 16:00 ure je bilo še 30,7°C,  nato je zapihal JZ veter in temperatura je v času, ko bi se morala že počasi spuščati, narasla na neverjetnih 33,0°C. Tega dne je bilo v Postojni 32,6°C, Ljubljani 35,2°C, Kočevju 33,7°C, Lescah 31,1°C in na Katarini nad Lj. 30,4°C. Na Zaplani je bilo tega dne topleje kot na Krasu.

30.julij: zadnji dan vročinskega vala bi moral biti glede na vremensko napoved najbolj vroč, pa to vsaj za Zaplano ne velja. Tega dne je presenetila smer vetra, saj je na Zaplani ves dan pihal pobočni SV veter, zato je temperatura dosegla le 30,2°C. Ta dan pa je bil najbolj vroč predvsem v zahodni Sloveniji: Postojna 34,0°C, Nova Gorica 35,5°C, tudi na Krasu je bilo ponekod tudi do 35°C. Drugod je bilo hladneje kot dan prej: Ljubljana 33,9°C, Kočevje 32,6°C, Katarina 30,4°C in Lesce 31,0°C. Lepo se opazi, kakšen vpliv ima krajevni SV veter na temperaturne razmere Zaplane, saj je bilo na Zaplani na 566m višine hladneje kot na Katarini nad Lj. (680m višine), medtem ko je bilo v malo nižje ležeči Postojni za 4°C topleje kot na Zaplani. Ob 14:00 uri je bilo na Zaplani 28,2°C, istočasno je bilo v Postojni 33,4°C, Ljubljani 32,8°C, na Katarini 29,1°C in celo v Ratečah 29,0°C. Kljub skromnim 30,2°C pa je bila zaradi precejšnje vlažnosti zraka na Zaplani vročina prav neznosna. Popoldne je bila ob 30°C vlaga kar okoli 70%, zvečer pa kar okoli 90%. Za primerjavo: ponekod na Primorskem je vlaga padla tudi pod 20%!

V teh vročih dneh se je na Zaplani pokazal vpliv temperaturne inverzije: predvsem zjutraj ob 8:00 uri je bilo na Zaplani za skoraj 6°C hladneje kot na Katarini nad Ljubljano v Polhograjskem hribovju, ki leži višje od Zaplane nad območjem s temperaturno inverzijo. Tudi Ljubljana je bila v jutranjem času nekajkrat za 5°C toplejša od Zaplane.