V povezavi z plitvim območjem nizkega zračnega pritiska nad severnim Sredozemljem je nad Slovenijo pihal vlažen in topel južni veter. Višje lege je prevetrilo že dan prej, napovedi so obetale dotok toplega zraka v višinah, medtem ko naj bi v nižjih legah še vedno vztrajal dotok hladnega zraka iz vzhoda. Ker so bile napovedane še padavine, je obstajala nevarnost žledenja. Napovedi pa so bile preveč optimistične glede hitre otoplitve. Na Zaplani se je čez dan otoplilo samo do -1,5°C, občasno je rosilo. Na uradni avtomatski meteorološki postaji Otlica (965m) na robu Trnovskega gozda se je ogrelo celo do +4°C! Padavin je bilo proti večeru vse več in žled se je na Zaplani debelil. Črni Vrh je veter prevetril okoli 19:00 zvečer in temperatura se je hitro dvignila. V določenem trenutku je bila na zasebni postaji v Črnem Vrhu temperatura +4,4°C, na Zaplani pa istočasno -1,2°C. Šele ob 1:00 zjutraj je temperatura na Zaplani dosegla ledišče, a jugozahodnik je zapihal šele ob 5:00 zjutraj. Temperatura se je ob obratu vetra hitro dvignila do +4°C. Po nekaterih informacijah je nastal žled debeline 2cm, morda je bil kasneje ob dodatkih padavinah še debelejši. Tudi če upoštevamo spodnjo mejo je bil to eden debelejših primerkov žleda v zadnjih letih in je primerljiv z žledom februarja 2004.

Ob opisani situaciji se je zelo lepo pokazalo, kako je jugozahodnik z otoplitvijo počasi napredoval proti Zaplani. Da je na Zaplani tako pozno zapihal veter gre zasluga stabilne temperaturne inverzije in lege v zavetrju visokih kraških planot Hrušice in Trnovskega gozda. Prevladovali so vetrovi južnih smeri, ob tem pa je za Zaplano značilno izrazito zatišje. Dolgo časa vztraja prizemni vzhodni veter, ki na Zaplano dovaja hladnejši zrak. Kako bi si sicer razlagali dejstvo, da je bilo 5.januarja zvečer v Postojni +6°C, Ilirski Bistrici +8°C, na Babnem Polju +4°C, Otlici in Črnem Vrhu +4°C, a na Zaplani -1°C?

Začetek decembra ni prinesel zime, saj so se temperature pogosto dvignile precej nad ledišče. Sredi meseca smo bili v območju visokega zračnega pritiska, v nižinah je nastajala megla in nizka oblačnost, v višjih legah pa je bilo pogosto sončno in precej toplejše vreme. Ker so bile temperature negativne je ob megli na predmetih nastajalo ivje. Zlasti so za ivje primerne meglene, vetrovne in seveda preko dneva dovolj hladne lokacije. Zaplana je ena izmed takih lokacij, saj jo pogosto iz smeri Ljubljanskega barja prehaja megla, ki zmrzuje na predmetih. Da je temu tako, priča veliko ivje decembra 2004, toda decembra 2007 je to nastajalo precej dalj časa ob povprečno precej nižjih temperaturah. Na razglednem stolpu na Planini nad Vrhniko je bilo izmerjeno ivje dolžine 14cm, sicer pa v povprečju do 5cm ali malo več. Takega obdobja nizkih temperatur ni bilo že dolgo časa, kar vrstili so se ledeni dnevi, ko temperatura tudi čez dan ni presegla ledišča. Mraz se je pričel 15.decembra 2007 in trajal je vse do prvih dni januarja 2008, ko je po žledu v noči na 6.januar jugozahodni veter le ogrel ozračje. Vmes je bila le odjuga 23.decembra.

Od 15.decembra naprej na Zaplani temperatura ni presegla ledišča. V soboto 22.decembra je bilo predvsem v višinah nad 700m zaradi toplega zahodnika že krepko nad ničlo, medtem ko je v nižjih legah dlje vztrajalo jezero hladnega zraka. Pričakovati je bilo, da bo veter prej ali slej prevetril tudi Zaplano, zato sem si skušal to ivnato idilo na drevju čim prej pobližje ogledati, dokler ne bi ivje odpadlo.

Pred tem ni bila ves čas megla, marsikatera noč je bila verjetno kar jasna, zato tudi ne presenečajo minimumi skoraj do -12°C. Je bilo pa megle vseeno preveč, da bi se lahko po mraziščih kaj bolj ohladilo. Tako ni bilo minimumov pod -20°C, temveč je bilo za kar nekaj stopinj topleje.

Ivje 22.decembra 2007

Vetromer na vremenski postaji Zaplana ni mogel kazati smeri in hitrosti vetra, kako naj bi ob vsem ivju:

Tudi v bolj zatišnih legah je bilo drevje popolnoma odeto v ivje:

Pogled proti Hotedršici oz. planoti Hrušici v ozadju:

Zamegljenost v nižjih plasteh ozračja je nakazovala temperaturno inverzijo. Na amaterski postaji Črni Vrh nad Idrijo (730m) je bila temperatura v času fotografiranja +5°C, na Zaplani (566m) je bilo še -1,5°C. Ob 13:00 uri je bilo na Zaplani -3,7°C, na uradni meteorološki postaji v Postojni pa +6,8°C (vir: ARSO-meteo.si).

Več ivja sem pričakoval na pobočjih hriba Strmica, kjer pobočja pogosto prehaja megla:

Pobočna megla iz Ljubljanskega barja namreč najpogosteje prekriva ravno omenjeni hrib in res je bilo tam ivje že bolj kompaktno, debelo približno 5cm:

Na smrekah so nastale prave zaivljene zavese:

Ivje na leskah:

Ledene strukture na nepokošenem travniku:

Zaivljeni samotarji:

Do tega dne je bilo že sedem ledenih dni zapored (temperatura ves dan pod 0°C), pa tudi v tekočem dnevu je malo manjkalo do Å¡e enega ledenega dneva. Sredi dneva je bila temperatura Å¡e vedno -1,4°C in ko se je že začelo ohlajati je jugozahodni veter temperaturo dvignil za malenkost nad ničlo. Veter ni prevetril Vrhnike, a na Zaplani je prekinil teden dni trajajoč niz ledenih dni in ivja. Že tako tanka snežna odeja je skopnela. Toda po 20:00 uri zvečer se je zgodil “Zaplanski efekt” oz. preplavitev s hladnim zrakom. Å lo je za pojav, ko je zahodnik na Zaplani ogrel ozračje na nekaj stopinj nad ničlo, na Vrhniki tik pod Zaplano pa je bil precej hladnejÅ¡i zrak s temperaturo okoli -2°C. Zahodni veter je slabel in v nekem trenutku se je na Zaplani ponovno vzpostavila vzhodna zračna cirkulacija. Ker je bil pa v tisti smeri na Vrhniki precej hladnejÅ¡i zrak, je veter povzročil hitro in občutno ohladitev, ki pa je bila omejena na ožje območje Zaplane.  Ko je zahodnik na Zaplani oslabel, se je iz vzhoda razÅ¡iril iz vrhnje plasti temperaturne inverzije hladen zrak.

Zaplanski efekt 23.decembra zvečer.

Žled in sneg 24.decembra 2007

V ponedeljek zjutraj je padal rahel dež, ki je zmrzoval, toda padavin je bilo zanemarljivo malo. Pozno popoldne je pričelo snežiti in Zaplano je ponovno prekrila izredno tanka snežna odeja.

Ivje 28.decembra 2007

Nato se je vreme ponovno za daljši čas stabiliziralo. Toda za razliko od prvega obdobja ivja pred 22.decembrom je bila za večino dni značilna nizka oblačnost, ki je segala nad Zaplano. Megle ni bilo in ivje je lahko nastalo le v skromni obliki. Ker je bila megla vseeno pogostejša na Planini nad Vrhniko, kot pa na Spodnji Zaplani, sva se tja odpravila z kolegom Iztokom Miklavčičem iz Petkovca. V tistih dneh je prišla do izraza situacija, ko je več pobočne megle v višjih predelih Zaplane.

Ponekod so bile velike razlike v ivju, ponekod vse belo, nekaj metrov stran pa popolnoma nič.

Z nadmorsko višino in se je daljšalo tudi ivje:

Razgledni stolp je bil popolnoma okovan v ivje:

Na vrhu je bilo na res izpostavljenih delih približno 10cm ivja:

Presenetljivo je bilo malo vetra, morda 3-4m/s vzhodnega vetra, temperatura ob 16:30 je bila -6,5°C (na nižji vremenski postaji Zaplana pa -4,2°C). Ivju so bile enako kot 22.decembra štete ure, saj je se je meja temperaturne inverzije spuščala, v soncu pa se tako ivje zelo hitro obleti z vej.

Ivje 29.decembra 2007

Toda meteorološki modeli ne upoštevajo tega, da je temperaturna inverzija, sploh če je velik temperaturni gradient, zelo stabilen sistem. Po vseh napovedih bi moral zahodnik zapihati že ponoči in to vse do Vrhnike. V resnici je zaradi otoplitve in vetra nekaj ivja izgubila samo Planina nad Vrhniko, medtem ko je na Spodnji Zaplani še kar trajalo hladno in megleno vreme.

Zaradi pričakovane otoplitve sem se 29.decembra dopoldne odpravil najprej na Planino nad Vrhniko. Na okoli 720m višine je bila še megla, malo višje se je pa že kazalo modro nebo. Na 745m je bila ravno meja meglene pokrovke, višja Ulovka je bila pa povsem obsijana s soncem:

Proti Planini je bilo več megle, ob 10:00 je bila temperatura zraka okoli -7°C. Ivje na razglednem stolpu je bilo še daljše kot večer pred tem:

Tokrat je bila izmerjena točna dolžina ivja. Na izpostavljenih delih je ivje zraslo do dolžine 14cm:

Pogled na zavetišče na Planini in okoliške bukve:

Ob povratku se je meja megle znižala na višino okoli 720m, na Spodnji Zaplani pa je ostalo megleno ves dan. Ivje na območju hriba Strmica ni bilo dosti krajše kot na Planini nad Vrhniko. Razlika je predvsem v tem, da tam ni takega objekta, kot je razgledni stolp, kjer bi bilo ivje lepše vidno:

Istega dne pozno zvečer se je nenadoma razjasnilo. Po 22:00 uri je bilo po dolgem času vidno zvezdnato nebo. Temperatura je pričela zaradi jasnega neba močno padati. Vendar ni bilo za pričakovati, da bi se prebudili v jasno jutro, vsaj ne ob taki vremenski situaciji.

Ivje 30.decembra 2007

In res nas je čakal še en dan z celodnevno meglo, vzhodnim vetrom in najvišjo dnevno temperaturo -6°C. Nekatera drevesa so dobila že povsem finski izgled:

Na smrekah so se ponovno pričele ustvarjati posebne zaivljene strukture:

Ivje 31.decembra 2007

Tega dne se je celo pokazalo sonce, ki je bilo “usodno” za ivje in sneg na Vrhniki. Na Zaplani se je ivje malo obletelo le z dreves na osončenih lokacijah.

Ivje 1.januarja 2008

Prehodno so pihali severni vetrovi, zato se je na Zaplani ponoči izraziteje ohladilo na -8,3°C. Kmalu je nastala megla, ki je z vzhodnim vetrom prehajala območje Spodnje Zaplane. Okoli poldneva je bilo spet nekaj sonca, ivje se je obletelo na osončenih lokacijah, toda okoli 13:00 ure se je megla spet zgostila in temperatura je tudi tokrat ostala globoko pod lediščem.

Ivje je prekrilo daljnovode:

Ivje na tanki vrvici:

Zvečer se je s Strmice (625m) jasno videla meja, do kod sega plast hladnega in vlažnega zraka:

Kljub pomanjkanju snega po večini zahodne polovice Slovenije je ponekod na Zaplani (zlasti v gozdu) odpadlo ivje skupaj s snegom tvorilo kar konkretno snežno odejo:

Meter visoki ledeni stalagmiti so pričali o tem, da je vhodne dele vodoravnih jamskih ali umetnih rovov dalj časa zapolnjeval hladen zrak, medtem ko je voda pronicala skozi strop:

Ivje in sneg 2.januarja 2008

Ponoči se je pooblačilo, zato ni bilo več take megle kot v dneh pred tem. Pričel ja rahlo naletavati sneg:

Vetromer je bil Å¡e bolj zaivljen kot 22.decembra:

Zaivljen termometerski zaklon v mrazišču Dolinca:

Zanimivo, da je bil zaklon najbolj zaivljen na južni in zahodni strani in še najmanj na vzhodni strani, od koder na splošno piha veter. Vse to kaže na to, da imajo v Dolinci večji vpliv lokalni nočni vetrovi in da vzhodni veter ki piha na Zaplani dno mrazišča doseže iz druge smeri.

Žled 5.januarja 2008

5.januarja je na že obstoječe ivje padal še žled, jugozahodni veter pa je Zaplano prepihal šele v noči na 6.januar. Jugozahodnik v omenjeni noči velja za konec obdobja ivja in mraza na Zaplani. Takšnega obdobja nizkih temperatur ni bilo že dolgo časa, če bi bilo pa še več snega, bi bilo pa to eno od najbolj zimskih obdobij v zadnjih letih.

Najnižje/najvišje temperature zraka (°C) v obravnavanem obdobju

15.12. -4,9/-2,4

16.12. -3,9/-1,8

17.12 -4,2/-3,3

18.12 -6,0/-2,9

19.12 -8,9/-2,7

20.12. -9,9/-4,7

21.12. -8,9/-6,6

22.12. -11,7/+0,2

23.12. -1,6/+4,7

24.12. -3,8/-1,4

25.12. -4,3/-2,1

26.12. -4,4/-2,8

27.12. -3,8/-2,5

28.12. -4,7/-3,3

29.12. -6,1/-4,1

30.12. -9,7/-6,0

31.12. -6,1/-2,3

1.1. -8,4/-3,4

2.1. -9,5/-3,5

3.1. -4,7/-3,7

4.1. -5,9/-3,3

5.1. -5,1/-0,9

To je bila dalj časa trajajoča vremenska situacija, med katero se je pokazalo, kakšna mikroklima je značilna za Zaplano. V malo višjih legah zahodno od Zaplane ni bilo pol toliko zimske idile, saj so temperature nekajkrat krepko presegle ledišče, sneg je skopnel, prav tako tudi ivja ni bilo. Najverjetneje že sama vegetacija na Zaplani pobere veliko vlage z ivljenjem, zato ne presenečajo precej nižje vrednosti vlage na sosednji meteorološki postaji Petkovec. Ob takih situacijah se pokaže tudi razlika med kraji z bolj poudarjenim celinskim podnebjem in kraji na primorski strani Alpsko-Dinarske gorske pregrade. Tam so temperature dosegale +10°C, medtem ko je temperatura na Zaplani več dni zapored ostala globoko pod ničlo.

Največ ivja je bilo na dveh lokacijah na Zaplani. V dnevih z nekoliko dvignjeno meglo je ivje nastajalo zlasti na Planini nad Vrhniko, ko je na Ljubljanskem barju oz. na Vrhniki nastala temperaturna inverzija je od tam na Spodnjo Zaplano dovajalo hladen megleni zrak (razširjenost megle na Zaplani, (dvignjena pobočna megla in pobočna megla iz inverzije nad Ljubljanskim barjem). Dolžino ivja je pogojevalo razmerje med obema vremenskima situacijama, vmesne odjuge, poleg tega pa je na daljše ivje na Planini vplival sam razgledni stolp, saj se na nekaterih njegovih delih rado nabira ivje. Seveda je tam tudi veter močnejši, ki vpliva na dolžino ivja. Nastajanje ivja je prekinila odjuga 23.decembra, na Planini nad Vrhniko pa tudi 29.decembra. Po 31.decembru se je na Spodnji Zaplani nadaljevalo obdobje ledenih dni, vsako popoldne pa se je zaradi kratkotrajnega sonca ivje v manjši meri obletelo z drevja.

Število ledenih dni, v katerih se najvišja dnevna temperatura ni povzpela nad ledišče je bilo v obdobju od 15.decembra 2007 do 5.januarja 2008 na Spodnji Zaplani dvajset. Takih dni je bilo na Katarini nad Ljubljano 18, na Vojskem nad Idrijo 12, v Postojni 11, na Blokah 10 in na Babnem polju 17 (vir: ARSO-meteo.si). Presenetljive so razlike v dnevnih temperaturah, saj je bilo denimo na osončenih Blokah kakšen dan tudi za 9°C topleje kot na zamegljeni Spodnji Zaplani. Opisano obdobje megle in ivja je dokaz, da so pozimi na Zaplani močni vplivi iz Ljubljanske kotline in je tako klima precej drugačna, kot drugod na Notranjskem.

Na vremenski postaji Zaplana je bilo že večkrat zabeleženo hitro in izrazito menjavanje zračne mase, kar pomeni da se v zelo kratkem času, včasih tudi v nekaj minutah zraku bistveno spremenijo temperaturne in vlažnostne lastnosti. V petek 9.novembra so padavine ponehale, zapihal je severni veter in ozračje se je prehodno izsušilo, saj je zračna vlažnost precej padla. Veter je bil pa razmeroma šibak in je kmalu ponehal. Na Zaplani se je zvečer pričelo močno hladiti, nastala je le nekaj deset metrov debela temperaturna inverzija, ki jo je pa severni veter spet premešal okoli 21:00 ure. Prišlo je do druge močne izsušitve ozračja, saj se je temperatura v dobri uri dvignila za 3°C, vlaga pa je padla iz 94% na 40%. Ponoči se je veter polegel, spet je nastala plitva temperaturna inverzija (na Spodnji Zaplani je bilo skoraj -4°C), ki jo je zjutraj že tretjič razpihal veter. Tokrat je zapihal zahodnik in temperatura je iz -3°C narasla na +3°C v približno desetih minutah. Bližnjo zasebno meteorološko postajo Petkovec je veter prevetril nekoliko pozneje, a je bilo to dovolj, da je temperaturna razlika med obema postajama prehodno znašala dobrih 7°C.

Veter je 9. in 10.novembra 2007 v kratkem času kar trikrat prebil plitvo temperaturno inverzijo na Spodnji Zaplani, kar se vidi predvsem po silovitih znižanjih relativne vlage.

Omenjene izsušitve ozračja so lepo vidne na zgornjem grafu. Zakaj se je to dogajalo? Dokler je bila na Zaplani pri tleh plast hladnega in vlažnega zraka (temperaturna inverzija) je bila temperatura razmeroma nizka, zračna vlaga pa visoka. Ko so močnejši sunki suhega severnega vetra naenkrat razpihali to plast zraka, se je temperatura posledično močno dvignila, zračna vlaga pa močno spustila. V opisanem primeru je zanimivo predvsem to, da se je izrazita izsušitev ozračja zgodila kar trikrat v štiriindvajsetih urah.

Za poletje 2007 so bile značilne zelo visoke, kot tudi zelo nizke temperature. Na meteorološki postaji Zaplana je bila v slabem mesecu dni najprej izmerjena najnižja julijska temperatura (4,7°C 5.julija), nato je bil vročinski val (34,1°C 20.julija), 1.avgusta pa je bila spet izmerjena ena od najnižjih avgustovskih temperatur doslej (6,6°C).

V mraziščih so bile razmere še bolj ekstremne. V mrazišču Dolinca se je ob vročinskem valu 20.julija segrelo za nekaj desetink bolj kot na meteorološki postaji Zaplana, bilo je 34,6°C, kar je druga najvišja izmerjena temperatura na tej postaji. Že 1.avgusta pa je bilo v mrazišču zjutraj -0,8°C, kar pa je druga najnižja izmerjena poletna temperatura v tem mrazišču, vsaj od kar v njem potekajo meritve. Pri tleh je bilo še hladneje, kar kažejo meritve temperatur 1.avgusta v sosednjem mrazišču Dvojček (pri tleh -1,5°C). V Dolinci se v povprečju enkrat na poletje zgodi, da temperatura pade pod ledišče. Tako se je zgodilo tudi poleti 2007. Ne gre prezreti tudi nekaj noči, ko je bilo le malo nad 0°C.

Potek temperature v mrazišču Dolinca.

30.julija je naše kraje zajela hladna fronta, pogoste so bile padavine, čez dan je bila temperatura na Zaplani le okoli 12°C. Ta fronta je bila osnova za nizke jutranje temperature v sredo 1.avgusta. Na Spodnji Zaplani se je ohladilo na 6,6°C, v okoliških mraziščih pa so temperature padle pod ledišče, saj je bilo v mrazišču Dvojček pri tleh izmerjeno -1,5°C, v sosednjem mrazišču Dolinca pa je bilo na 2m višine -0,8°C. Omenjeno jutro je bilo eno najhladnejših v avgustu od kar na Zaplani potekajo meteorološke meritve. Hladneje je bilo le 9.avgusta 2005 z minimalno jutranjo temperaturo 5,3°C.

Samo petnajst dni po rekordno nizkih temperaturah na Zaplani je vreme pokazalo povsem drugačno podobo. Več dni zapored je pihal JZ veter, dnevi, ko je temperatura presegla 30°C so se kar vrstili, svoj višek pa je vročinski val dosegel v petek 20.julija 2007. Na meteorološki postaji Zaplana se je na podlagi elektronskega termometra segrelo na 34,1°C, medtem ko je živosrebrni termometer pokazal 34,4°C. Po prvem termometru je bila to do sedaj druga najvišja temperatura na Zaplani, po živosrebrnem termometru pa je bil prejšnji rekord iz avgusta 2003 presežen za desetinko stopinje. Rekordnih 34,3°C iz leta 2003 je bilo izmerjenih prav z tem živosrebrnim termometrom.

Maksimalni živosrebrni termometer je kazal 34,4°C.

19.julija je bila vročina ob vzhodnih vetrovih, tako da je bilo bolj vroče v krajih z burjo (Postojna, Kras, Goriška), medtem ko je bilo na Zaplani tega dne precej bolj sveže. Glede na ostale kraje po Sloveniji se je na Spodnji Zaplani po dnevni vročini zrak dokaj hitro ohladil, a največjo osvežitev je bilo v teh dneh moč najti v mraziščih, kjer je bilo v večernih urah bistveno hladneje kot zunaj njih.

Nad mraziščem Dvojček je temperature višal zahodni veter, medtem ko je bilo le nekaj metrov nižje ob povsem mirnem ozračju precej hladneje.

V sredo 4.julija je bilo precej deževno vreme, na Zaplani je padlo 60mm dežja, ob prehodu izrazite hladne fronte je zapihal severni veter, močno se je ohladilo in sredi dneva je bila temperatura na Spodnji Zaplani pod 10°C, seveda pa je bila ta v višjih legah Zaplane še nekoliko nižja. Padavine so ponehale okoli 20:00 ure zvečer, iz severozahoda se je pričelo jasniti in do jutra se je ohladilo na samo 4,7°C, kar je nova najnižja julijska temperatura, od kar se na Zaplani beležijo temperature. Do tedaj je bila najnižja julijska temperatura na Zaplani 6,5°C, izmerjena v letu 2004. Tako nizkih temperatur pa ne bi bilo, če ne bi pihal severni veter temveč vzhodnik. V tem primeru bi bila na Zaplani gosta pobočna megla in jutranje temperature bi bile višje. Posebno nizkih temperatur prav zaradi megle in nizke oblačnosti ni bilo v Ljubljanski kotlini (Ljubljana 9,3°C, Letališče Brnik 7,7°C), podobne ali nižje temperature pa so bile seveda v malo višjih legah (Postojna 4,6°C). Zaradi vlažnega zraka in namočenosti tal posebnega mraza ni bilo niti po mraziščih Zaplane, kje se ni ohladilo pod 0°C.

V ponedeljek 2.julija so območje občin Vrhnika in Logatec zajele močne in dolgotrajne padavine. Že pred prehodom fronte so po poldnevu na območju Krasa nastale padavine, ki so se nato z jugozahodnim vetrom premaknile čez dinarsko gorsko pregrado nad območje Logatca. Hkrati so se pričele nad Hrušico prožiti vedno nove nevihte, ki so nato v nekaj kilometrov širokem pasu dobri dve uri prehajale območje logaške in vrhniške občine. Na Zaplani je pričelo deževati okoli 13:25 in do 16:30 je padlo 135mm dežja, po večernem prehodu fronte do 23:00 ure 148,5mm, naslednje jutro, ko se uradno izmeri dnevna količina padavin za prejšnji dan, pa je bilo vse skupaj izmerjeno 148,8mm dežja. V eni uri je na Zaplani padlo 87,8mm dežja, v dveh urah pa 126,6mm! Na zasebni vremenski postaji v Petkovcu 2km zahodneje je vse skupaj padlo 128mm dežja.

Na uradni padavinski postaji Vrhnika, ki pa je locirana zahodno od Vrhnike tik pod Zaplano, je do 20:00 ure zvečer padlo celo neverjetnih 174mm, do jutra pa 181,2mm dežja. V Gornjem Logatcu je do jutra padlo do jutra 109,8mm, na Rovtah 31,1mm in v Šentjoštu nad Horjulom le 28,1mm dežja. Vse to kaže na izjemno lokalne nalive. Izmerjena količina padavin na Zaplani je blizu dosedaj izmerjenim rekordnim vrednostim za ta del Notranjske, 181mm z Vrhnike pa je največja dnevna izmerjena količina padavin na tej postaji od leta 1961 naprej, malo je manjkalo tudi do slovenskega rekorda v 3-urnih padavinah.

Vse te padavine so nastale predfrontalno, prava vremenska motnja nas je prešla šele zvečer. Šlo je za primer t.i. stacionarne konvekcije, ko nevihte dalj časa nastajajo nad enim in istim območjem, višinski veter pa nato nevihte žene v ozkem pasu naprej. Da so močne padavine zajele ozko območje in da so nekateri kraji v okolici ostali suhi, kaže animacija meteorološkega radarja na Lisci.

Radarska animacija z Lisce.

Satelitski posnetek razsežnosti neurja. Oblačnost neviht je segala do Avstrije.

Med močnimi nalivi, intenziteta najmočnejšega naliva na Zaplani je namreč znašala približno 300mm/h (podatek je izračunan iz 47-sekundnega intervala), je padala tudi toča. Toča se je odbijala od dežemerov in to je eden od razlogov, da so zasebne postaje na tem območju pokazale sistematično prenizko količino padavin. Na meteorološki postaji Zaplana je dežemer drugačen in ima globjo vhodno odprtino, kljub temu pa je zagotovo padlo več padavin, kot jih je bilo izmerjenih. Na to kaže primer neurja, ki je 17.junija 2010 z močnim nalivom in točo prešlo uradno klimatološko postajo v Grosupljem. Tam je bilo nameščenih kar nekaj različnih dežemerov, daleč najslabše pa se je obnesel elektronski dežemer vremenske postaje, ki sicer sodi v višji kakovostni razred od postaje, nameščene na Zaplani. Ob nalivih 2.julija 2007 je tako povsem mogoče, da je padlo na Zaplani vsaj toliko padavin, kot na uradni padavinski postaji Vrhnika. Ob neurju je ponekod pihal močan veter. V Logatcu in na Vrhniki je podrlo posamezna drevesa, zalilo je nekaj objektov, na Zaplani pa ni bilo elektrike približno dve uri. Zelo zanimivo je dejstvo, da so se v posameznih kotanjah naredila kratkotrajna jezerca. V mrazišču Dvojček na območju Zaplane je bilo po nekaterih pričevanjih domačinov dno še nekaj časa povsem poplavljeno. Sicer na Zaplani zaradi kraškega površja ne more priti do takih poplav, kot se je to zgodilo na Vrhniki. Na Zaplani je zelo poškodovalo posamezne odseke makadamskih cest, na asfaltnih cestah pa je bilo nanešenega veliko peska.

Časovni potek padavin na meteorološki postaji Zaplana.

Kumulativa padavin na meteorološki postaji Zaplana.

Po 15.juniju je bila to druga stacionarna konvekcija na Zaplani v poletju 2007. S strani meteorološke službe Furlanije-Julijske krajine je bila izdana vremenska napoved, ki je popoldne v bolj hribovitem svetu predvidevala posamezne nevihte z močnimi padavinami. Tudi s strani ESTOFEX oz. evropskega projekta za napovedovanje neviht so bile za Slovenijo napovedane nevihte, vendar ogroženost zaradi neurij ni bila predvidena.

Krajevni značaj deževja bi bil lepo razviden iz padavinske karte, katere izdelava pa do pred kratkim zaradi pomanjkanja podatkov ni bila možna. Padavinska karta je bila izdelana za celotno območje Slovenije, na spletnih straneh je sicer objavljen le njen manjši del. Razen avtomatskih meteoroloških postaj so bili uporabljeni podatki z vseh ostalih ARSO postaj, to je padavinskih, klimatoloških in sinoptičnih postaj. V območju padavinskega maksimuma sta bili upoštevani še severno od Logatca locirani zasebni meteorološki postaji Petkovec in Zaplana.

Padavinska karta.

Interpolacija je po svoji naravi seveda le približna, njena kvaliteta je odvisna od števila nam znanih podatkov. Kakovost interpolacije je vprašljiva zlasti severovzhodno od padavinskega maksimuma, to je v zahodnem delu Ljubljanskega barja in nad delom Polhograjskega hribovja. Padavinska postaja Vrhnika je namreč zabeležila največ padavin od vseh meteoroloških postaj (malo verjetno je, da je bil padavinski maksimum ravno nad postajo), severovzhodno od nje pa ni nobene meteorološke postaje, na podlagi katere bi zagotovo vedeli, od kje naprej so padavine že slabele. Na južnem robu bi bil zelo priporočljiv še kakšen podatek o padavinah med Logatcem in Hrušico, kjer interpolacija predvideva manjšo količino padavin. Drugače je na zahodnem robu, kjer kar nekaj meteoroloških postaj potrjuje hitro pojemanje padavin v smeri vzhod-zahod. Sredi popoldneva je deževje prineslo dež samo v ožjem delu vrhniške in logaške občine, večina meteoroloških postaj v okolici je ob istem času zabeležila zanemarljivo količino padavin. Večina padavin na okoliških postajah je padla šele zvečer ob prehodu hladne fronte.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si
– podatki o mreži ARSO meteoroloÅ¡kih postaj (geografske koordinate postaj – MeteoroloÅ¡ki letopis ARSO)
– zasebna meteoroloÅ¡ka postaja Petkovec
– MODIS Rapid Response Project

Povezave:

– zasebna vremenska postaja Vrhnika
– fotografije Stara Vrhnika
– Youtube1
– Youtube2

Uradne vremenske napovedi so za petek 15.junija nakazovale na možnost nastanka neviht, predvsem pa so nakazovale na možnost, da se bodo preko dneva v Furlanski nižini prožile močne nevihte, ki bodo zaradi ugodnih vremenskih razmer dosegle tudi Slovenijo, ne da bi prej razpadle. Evropska organizacija ESTOFEX, ki opozarja na možnost ekstremnega vremena je zjutraj izdala opozorilo. Zahodna Slovenija se je tretirala kot potencialno območje, na katerem obstaja majhna možnost za ekstremne vremenske pojave. Mišljeni so bili predvsem močni nalivi, lokalna toča in močnejši sunki vetra. Dan se je pričel z nekoliko vetrovnim in toplim jutrom, pred hladno fronto je nad naše kraje JZ veter prinašal topel in vlažen zrak. Po poldnevu je na območju Krasa nastala manjša nevihtna celica, malo kasneje je ta že povzročala padavine. Ko je že kazalo, da bo nevihta zgrešila Logaško območje in da bo deževalo bolj proti Žirem, so južno od Logatca pričele sproti nastajati nove manjše nevihte, ki so nato z JZ vetrom potovale čez Logatec proti Vrhniki. Posledica so bile močne a dolgotrajne padavine, ne tako kot ob običajnih nevihtah, ob katerih so sicer intenzivne padavine kratkotrajnega značaja.

Na radarju je vidno, kako lokalno je bilo to deževje.

Še enkrat toliko padavin kot popoldne je padlo ob prehodu hladne fronte v večernem času. Na Zaplani je tako padlo 72,3mm dežja v približno dvanajstih urah. To je, vsaj od kar se na meteorološki postaji Zaplana beležijo padavine, največja izmerjena količina padavin v enem dnevu. Intenziteta najmočnejšega naliva je znašala 212mm/h, saj je padlo slabih 3mm dežja v manj kot minuti! Na zasebni meteorološki postaji Petkovec 2km zahodneje je skupaj padlo 75mm dežja. Do jutra je vse skupaj na Vrhniki padlo 89,4, v Logatcu 89,5 in na Rovtah 52,5mm padavin, malo bolj severno od Zaplane pa je padlo le dobrih 20mm padavin (vir: ARSO-meteo.si).

Kumulativa padavin na meteorološki postaji Zaplana.

Časovna porazdelitev padavin na meteorološki postaji Zaplana.

Kljub obilnim padavinam pa so izmerjene količine padavin daleč za ekstremnimi vrednostmi. Na uradnih padavinskih meteoroloških postajah Vrhnika, Hotedršica, Rovte in Logatec so od leta 1961 naprej zabeležili v enem dnevu že tudi med 160 in 190mm padavin.

V ponedeljek 19.marca zjutraj so v višinah še vedno pihali zahodni vetrovi, medtem ko je v nižjih zračnih plasteh iz SV že pritekal hladen zrak. Najprej je pričelo snežiti v Prekmurju, ohladitev in sneg sta Ljubljano dosegli malo po poldnevu, Zaplano pa še nekoliko pozneje (vremenska situacija zelo spominja na sneženje 5.marca leta 2006). Ko je ohladitev dosegla Zaplano je zapihal okrepljen SV veter (kljub redkemu intervalu meritev je bila izmerjena hitrost vetra 43km/h), temperatura je močno padla, pričelo je snežiti.

Do jutra je na Petkovcu (2km zahodno od Zaplane) padlo kar 40cm mokrega snega, ki je marsikje povzročil daljše izpade električne energije. Na Vrhniki je bilo 29, v Logatcu 38, na Rovtah 33 in v Šentjoštu nad Horjulom 45cm snega (vir: ARSO-meteo.si). V nadaljevanju ni bilo nočnih razjasnitev, tako da temperature niso bile ekstremno nizke, še najhladneje je bilo z -4,3°C 22.marca. Nekaj dni po sneženju, 24.marca popoldne, je bilo na Zaplani izmerjeno še 6cm snega, na Ulovki pa 20cm snega.

Na Zaplani tokratno sneženje ni rekordno po ničemer. Po nekaterih krajih so sicer izmerili najvišjo 24-urno količino novozapadlega snega, a v okolici Zaplane so bila v preteklosti marčevska sneženja še precej hujša. Tako je padlo v marcu 1970 in 1976 na Rovtah v 24 urah 70cm novega snega, medtem ko je bilo marca snega v veliko primerih precej več kot letos (marca 1970 133cm). Še enkrat več pa se je pokazalo, da lahko na Zaplani največ snega pričakujemo spomladi in ne sredi zime. Hujša sneženja od tokratnega so možna še bolj pozno v pomladi. 20.aprila 1980 je na Rovtah namreč padlo 50cm snega v 24 urah, nekaj manj pa tudi aprila 1996.