Uradne vremenske napovedi so za petek 15.junija nakazovale na možnost nastanka neviht, predvsem pa so nakazovale na možnost, da se bodo preko dneva v Furlanski nižini prožile močne nevihte, ki bodo zaradi ugodnih vremenskih razmer dosegle tudi Slovenijo, ne da bi prej razpadle. Evropska organizacija ESTOFEX, ki opozarja na možnost ekstremnega vremena je zjutraj izdala opozorilo. Zahodna Slovenija se je tretirala kot potencialno območje, na katerem obstaja majhna možnost za ekstremne vremenske pojave. Mišljeni so bili predvsem močni nalivi, lokalna toča in močnejši sunki vetra. Dan se je pričel z nekoliko vetrovnim in toplim jutrom, pred hladno fronto je nad naše kraje JZ veter prinašal topel in vlažen zrak. Po poldnevu je na območju Krasa nastala manjša nevihtna celica, malo kasneje je ta že povzročala padavine. Ko je že kazalo, da bo nevihta zgrešila Logaško območje in da bo deževalo bolj proti Žirem, so južno od Logatca pričele sproti nastajati nove manjše nevihte, ki so nato z JZ vetrom potovale čez Logatec proti Vrhniki. Posledica so bile močne a dolgotrajne padavine, ne tako kot ob običajnih nevihtah, ob katerih so sicer intenzivne padavine kratkotrajnega značaja.

Na radarju je vidno, kako lokalno je bilo to deževje.

Še enkrat toliko padavin kot popoldne je padlo ob prehodu hladne fronte v večernem času. Na Zaplani je tako padlo 72,3mm dežja v približno dvanajstih urah. To je, vsaj od kar se na meteorološki postaji Zaplana beležijo padavine, največja izmerjena količina padavin v enem dnevu. Intenziteta najmočnejšega naliva je znašala 212mm/h, saj je padlo slabih 3mm dežja v manj kot minuti! Na zasebni meteorološki postaji Petkovec 2km zahodneje je skupaj padlo 75mm dežja. Do jutra je vse skupaj na Vrhniki padlo 89,4, v Logatcu 89,5 in na Rovtah 52,5mm padavin, malo bolj severno od Zaplane pa je padlo le dobrih 20mm padavin (vir: ARSO-meteo.si).

Kumulativa padavin na meteorološki postaji Zaplana.

Časovna porazdelitev padavin na meteorološki postaji Zaplana.

Kljub obilnim padavinam pa so izmerjene količine padavin daleč za ekstremnimi vrednostmi. Na uradnih padavinskih meteoroloških postajah Vrhnika, Hotedršica, Rovte in Logatec so od leta 1961 naprej zabeležili v enem dnevu že tudi med 160 in 190mm padavin.

V ponedeljek 19.marca zjutraj so v višinah še vedno pihali zahodni vetrovi, medtem ko je v nižjih zračnih plasteh iz SV že pritekal hladen zrak. Najprej je pričelo snežiti v Prekmurju, ohladitev in sneg sta Ljubljano dosegli malo po poldnevu, Zaplano pa še nekoliko pozneje (vremenska situacija zelo spominja na sneženje 5.marca leta 2006). Ko je ohladitev dosegla Zaplano je zapihal okrepljen SV veter (kljub redkemu intervalu meritev je bila izmerjena hitrost vetra 43km/h), temperatura je močno padla, pričelo je snežiti.

Do jutra je na Petkovcu (2km zahodno od Zaplane) padlo kar 40cm mokrega snega, ki je marsikje povzročil daljše izpade električne energije. Na Vrhniki je bilo 29, v Logatcu 38, na Rovtah 33 in v Šentjoštu nad Horjulom 45cm snega (vir: ARSO-meteo.si). V nadaljevanju ni bilo nočnih razjasnitev, tako da temperature niso bile ekstremno nizke, še najhladneje je bilo z -4,3°C 22.marca. Nekaj dni po sneženju, 24.marca popoldne, je bilo na Zaplani izmerjeno še 6cm snega, na Ulovki pa 20cm snega.

Na Zaplani tokratno sneženje ni rekordno po ničemer. Po nekaterih krajih so sicer izmerili najvišjo 24-urno količino novozapadlega snega, a v okolici Zaplane so bila v preteklosti marčevska sneženja še precej hujša. Tako je padlo v marcu 1970 in 1976 na Rovtah v 24 urah 70cm novega snega, medtem ko je bilo marca snega v veliko primerih precej več kot letos (marca 1970 133cm). Še enkrat več pa se je pokazalo, da lahko na Zaplani največ snega pričakujemo spomladi in ne sredi zime. Hujša sneženja od tokratnega so možna še bolj pozno v pomladi. 20.aprila 1980 je na Rovtah namreč padlo 50cm snega v 24 urah, nekaj manj pa tudi aprila 1996.

V petek 12.januarja je Slovenijo prešla hladna fronta, ki je temperaturno spremembo prinesla predvsem goram. Zapihal je močan SZ veter, kjer je ta fenski veter dosegel nižine, se je precej ogrelo. Predvsem pod Karavankami je zapihal t.i. Karavanški fen, ki je v Ljubljani povzdignil temperaturo do rekordnih 15,8°C. Na postaji Zaplana pa se je ogrelo na 12,8°C, kar je precej manj, kot je bilo izmerjeno na zasebni meteorološki postaji Petkovec (15,4°C). Obe postaji sta se zelo podobno ogrevali tja do poldneva. Nato pa se je na Zaplani manj ogrevalo. Vzrok za take temperaturne razlike gre iskati v manjši prevetrenosti Petkovca. V Petkovcu je bilo pogosto brezvetrje, na Zaplani pa je malo pred poldnevom s hitrostjo 3m/s zapihal pobočni SV veter iz smeri Vrhnike. Da se je zaradi obrata v SV veter  malo po poldnevu na Zaplani manj ogrevalo, je lepo razvidno tudi iz spodnjega grafa.

Potek temperature na meteorološki postaji na Zaplani in Petkovcu.

V resnici ta dan na večini meteoroloških postaj ni bil ekstremno topel. Verjetno je bilo na Zaplani še topleje 29.januarja 2002. Takrat je bila vremenska situacija zelo zanimiva, saj je bila ob JZ vetrovih na Primorskem nizka oblačnost, po nižinah pa se je zadrževal hladen zrak z meglo. V vmesnem območju (del Notranjske) in v višjih legah pa se je takrat neverjetno ogrelo. Če je bilo na meteorološki postaji Katarina nad Ljubljano 12.januarja letos izmerjeno okoli 12°C, se je januarja 2002 ogrelo kar na 16°C, na Blokah na višini dobrih 700m pa so takrat uradno izmerili neverjetnih 18,3°C! Kako toplo je bilo tistega dne na Zaplani ni znano, saj se meteorološka opazovanja takrat še niso izvajala. Visoke temperature je lahko preprečila samo nizka oblačnost, ki bi jo prinesel JZ veter, a glede na to, da je bilo takrat tudi v Postojni 14,6°C je bilo verjetno tudi na Zaplani topleje kot letos. Kot že rečeno, v Ljubljani je bilo takrat 8°C, na Primorskem pa so se tisti dan temperature gibale le okoli 6°C.

V novembru v mrazišču ni bilo ekstremno nizkih temperatur, do svojevrstnega rekorda pa je prišlo 7.novembra popoldne. Ko se je sonce počasi spuščalo za obzorje, se je pričelo v mrazišču zelo močno ohlajati, v eni uri je temperatura padla kar za 12,4°C! S tem je bil porušen dosedanji rekord iz novembra 2004, ko se je ohladilo za 10,9°C v eni uri.

Ohladitev za 12,4°C v eni uri.

Po zelo visokih temperaturah ob koncu oktobra so že čez nekaj dni sledile nizke temperature. Predvsem je bila zanimiva noč na 3.november. Razmere za nočno ohlajanje zraka so bile idealne, saj so v višinah prevladovali severni vetrovi. Takih razmer na Zaplani že dolgo ni bilo, če bi se to zgodilo sredi zime ob snežni odeji bi temperature padle pod -20°C. Podatki iz zasebne meteorološke postaje na Spodnji Zaplani:

Iz grafa je vidno močno znižanje vlažnosti zraka (modra krivulja) v dopoldanskem času. Tak padec vlažnosti zraka ni presenetljiv, saj je takrat po Sloveniji, Å¡e posebno pod Karavankami, zapihal fenski severni veter. Na Zaplani je čez dan vlaga dosegla 29%, a ponekod po Sloveniji je bila vlaga Å¡e nižja. A proti večeru so se vlažnostne razmere na Zaplani Å¡e izboljÅ¡ale v primerjavi z drugimi kraji po Sloveniji. Bilo je namreč zelo hladno ob izredno nizki vlažnosti zraka, kar je temeljni pogoj za intenzivno nočno znižanje temperature. Vodna para v zraku je namreč najpomembnejÅ¡i toplogredni plin, ki kot oblaki preprečuje nočno ohlajanje. ÄŒe imamo torej jasno nebo pri 95% vlagi, se bo zrak kmalu “nasitil” z vlago, nastajala bo megla in temperatura bo prenehala padati. ÄŒe je pa vlaga nižja, recimo 30%, se bo zrak lahko nemoteno ohlajal (zato so v puščavah s suhim zrakom lahko tako velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo). Na Zaplani je bila zvečer temperatura -1,5°C ob 33% vlagi. Temperatura rosišča je znaÅ¡ala celo blizu -16°C. Velja pa pravilo, da se temperatura zraka do jutra zniža skoraj na vrednost rosišča v večernih urah. Iz tega vidika bi lahko temperature na Zaplani padle tudi na okoli -10°C. Vendar sta bila dva omejevalna dejavnika, da zjutraj temperatura ni Å¡la nižje od -5,9°C. Že zgodaj ponoči se je od severa pooblačilo, ohlajanje se je upočasnilo, pa tudi ko je bilo jasno vreme temperatura ni pretirano močno padala, saj je bila vlažnost visoka v viÅ¡jih delih ozračja (recimo na viÅ¡ini Kredarice, 2500m). Torej razmere na sami Zaplani so bile odlične za nizke temperature, vendar ta potencial ni bil izkoriščen. V mrazišču Dolinca je bilo pri tleh izmerjeno -15,0°C, na viÅ¡ini 2m nad tlemi pa -12,3°C, vendar je bilo v sosednji kraÅ¡ki vrtači imenovani “Dvojček” po nekaterih meritvah Å¡e hladneje.

Naslednja noč naj bi bila po uradnih napovedih še bolj hladna, a že kmalu se je pokazalo da ne bo tako. Dopoldne so po zraku poplesavale snežinke, severni vetrovi so se v nižjih plasteh ozračja odklanjali na vzhodno smer, zaradi česar na Zaplani ni bilo več brezvetrje, pričel je pihati severovzhodni veter, vlaga je naraščala (temperatura rosišča je bila precej višja kot prvi dan), pa tudi brez oblakov ni šlo. Sredi noči se je tako ohladilo do samo -3,7°C, v mrazišču Dvojček je bilo pri tleh izmerjeno -13,5°C.

Letošnja tretja dekada oktobra je bila zaradi visokih temperaturah res nekaj posebnega. Več dni zapored so topli jugozahodni vetrovi prinašali nad naše kraje precej topel zrak, še posebno v višjih legah. Tako se je v sredogorju, na primer na Voglu in Rogli, segrelo na okoli 20°C. V Ljubljani se je ogrelo na 23°C, v Beli krajini celo na 26°C. Temperature so bile večinoma nižje na zahodu Slovenije, saj je bilo tam zaradi občasno bolj vlažnega jugozahodnega vetra več oblačnosti. Na Zaplani se je tako nekoliko manj ogrelo, a še vedno je bilo 27.oktobra kar 18,6°C. Nenavadno je bilo tudi to, da se po 20.oktobru kar v sedmih dneh zapored ni ohladilo pod 10°C, kar je posledica vetrovnih in zato toplih noči. 24.oktobra je bila najnižja temperatura celo 14,9°C, kar se na Zaplani redko dogaja še sredi poletja. Najvišja temperatura pa na Zaplani ni bila tako kot v večini krajev dosežena 27.oktobra, temveč 29.oktobra, ko se je ogrelo na 20,0°C. Ob najvišji temperaturi se je na nebo navleklo veliko oblakov, sicer bi se še bolj ogrelo.

Zelo zanimivo je primerjati tokratne vremenske razmere s tistimi iz oktobra 2003. 25.oktobra letos je bilo na Zaplani čez dan 17°C, ponoči se je ohladilo na 10°C. Ob istem času pred točno tremi leti je bilo na Zaplani čez dan (!) komaj 0°C, na tleh je bilo 20cm snega. V večernih urah je bilo že -3°C, naslednje jutro pa -8°C (po mraziščih celo pod -20°C).

Ob prehodu hladne fronte v noči na 29.avgust so z severozahodnimi vetrovi območje Zaplane vedno znova prehajale nevihte. Ponoči je tako padlo 58,2mm dežja, kar je skoraj taka količina dežja, kot je padla prej v juniju in juliju skupaj. Po podatkih okoliških zasebnih meteoroloških postaj je na Črnem Vrhu nad Idrijo padlo čez 70mm in na Vrhniki 49,7mm dežja. Sicer pa so bile količine padavin po Sloveniji večinoma precej manjše, kar kažejo podatki o izmerjenih količinah padavin na uradnih meteoroloških postajah po Sloveniji.

Višina padavin (mm) na posameznih meteoroloških postajah:

Zaplana 58,2

Vrhnika 52,1

Rovte 50,5

Vogel 47,1

Šentjošt nad Horjulom 40,2

Vojsko nad Idrijo 33,8

Ljubljana Bežigrad 29,2

ÄŒrnomelj 29,1

Triglav Kredarica 29,0

Katarina nad Ljubljano 23,6

Novo mesto 20,7

Lisca 18,4

Celje 18,2

Letališče Brnik 16,5

Kočevje 15,0

Letališče Lesce 13,3

Slovenj Gradec 12,5

Rateče Planica 9,8

Letališče Maribor 6,2

Murska Sobota 5,9

Postojna 4,9

Nova Gorica 0,8

Vremenski radar v sosednji Italiji je skupno količino padavin za območje Zaplane (označba) ocenil med 50 in 65mm.

Tega dne je bila na Zaplani (nadmorska višina 566m) najvišja dnevna temperatura zgolj 12,2°C! To je do sedaj najnižja poletna maksimalna temperatura na Zaplani, vsaj od kar na tem območju potekajo meteorološke meritve. Sicer je bilo nekaj dni prej, 4.avgusta čez dan še za odtenek hladneje, a tisti dan je temperatura ponoči in zjutraj presegla 14°C, kar se seveda tudi upošteva kot najvišja dnevna temperatura. Dnevne ekstremne temperaturne vrednosti z Zaplane, ki so objavljene na teh spletnih straneh, v poletnem času veljajo za čas od 22:00 ure prvega, do 22:00 ure drugega dne.

Mesec maj je bil na Zaplani še obilno namočen, nato pa se je pričela huda suša, kakršne na Zaplani že dolgo ni bilo. Suša je bila izrazita na zahodu države, ne pa denimo v tradicionalno sušnem Prekmurju. Že Ljubljana je prejela več padavin kot Zaplana, za kar je bila kriva predvsem velika omejenost neviht. Po prvih neuradnih podatkih je v juniju Zaplana prejela 34mm dežja, Ljubljana pa 46mm, v juliju je bila razlika v korist Ljubljane celo neverjetnih 77mm! Nevihte pa so se Zaplane v obdobju suše prav neverjetno izogibale. V juniju in juliju je na Zaplani padlo skupno 61,4mm  dežja. V obdobju 1993-2003 je bilo povprečje za omenjena dva meseca na Vrhniki 276mm, v Logatcu 267mm in na Rovtah 305,6mm! (Vir: ARSO)

Izmerjena je bila rekordno nizka relativna vlaga (21%), a vpraÅ¡anje je, kaj se je dogajalo v vročem avgustu 2003, ko Å¡e ni bilo meritev. Nizka vlaga je hkrati omogočila izredne nočne ohladitve, tako da se je v okoliÅ¡kih mraziščih ohladilo celo pod 0°C. Vsekakor za marsikoga velik paradoks, da je bila v mrazišču Dolinca izmerjena najnižja julijska temperatura ravno v času največje vročine in suÅ¡e. Sicer je bilo letos v juniju in juliju precej manj padavin kot v istem času leta 2003, ko je bilo vsem znano “super poletje”. V letoÅ¡njem juliju se je temperatura večkrat dvignila nad 30°C kot v juliju 2003. Razlika je predvsem v tem, da se je suÅ¡a v letu 2003 pričela prej kakor letos, ter da je vročina trajala Å¡e v avgust. Sicer sta bila letoÅ¡nja junij in julij bolj ekstremna kot v letu 2003.

Suša je pustila opazne posledice na vegetaciji. Posamezna drevesa so julija odvrgla listje, občutljivo drevesno mladje se je posušilo, v okolici meteorološke postaje je nekaj smrek napadenih z smrekovim lubadarjem. Smreke so bile na osončenih delih tudi precej »ožgane«. Predvsem na toplih prisojnih legah so se sušile leske, suše niso najbolje prenesle tudi posamezne breze. Če se bodo podobna poletja nadaljevala, se bo populacija smrek postopoma zmanjševala. Vprašati se je potrebno, ali ne bi bilo bolje na najbolj ogroženih legah že sedaj dajati prednost avtohtonim listavcem (bukev, beli gaber in drugim) pred umetno razširjeno smreko, ki je izredno občutljiva tudi na močan veter.

Bukev, ki je julija odvrgla listje.

Smreke je sonce “ožgalo”

15.julija zvečer je Slovenijo dosegel zelo suh zrak. Naslednji dan je bilo zelo suho, vendar ne preveč vroče vreme. Na meteorološki opazovalnici se je čez dan ogrelo na 24,9°C, relativna vlaga je bila čez dan 31%. Kako suh zrak nas je dosegel tisti dan, se je pokazalo v noči na 17.julija, ko je znašala relativna vlaga še ob 3:00 zjutraj 55%! To je za Zaplano vsekakor izredno suha noč. Glede na nizke vrednosti vlage se je pričakovalo, da se je ob jasnem nebu in šibkih vetrovih v mraziščih zelo ohladilo. In res sta naslednje jutro v mrazišču Dolinca, na nadmorski višini 546m, padla dva nova rekorda. Ohladilo se je na -0,7°C, kar je do sedaj najnižja julijska izmerjena temperatura. Hkrati je bila to do takrat najmočnejša ohladitev v eni noči. V mrazišču se je namreč z dnevnih 27,5°C ohladilo na jutranjih -0,7°C! Torej se je ohladilo za 28,2°C, prejšnji rekord iz marca 2006 je bil presežen za 0,2°C. V noči na 18.julij se je v mrazišču ohladilo na 1,0°C.

Potek temperature v noči na 17.julij.

Negativna temperatura pri tleh 18.julija zjutraj.

Meritve z zgoraj prikazanim “laboratorijskim” termometrom dajejo nekoliko nižje temperaturne vrednosti od termometra v Dolinci, ki je z ohiÅ¡jem zaščiten pred sončnim sevanjem.

V noči na 21.julij je bil v Dolinci spet dosežen nov rekord, saj se je z dnevnih 34,5°C ohladilo na jutranjih 4,1°C, torej kar 30,4K razlike. Vzrok so bila zaradi suše izsušena tla ter nizka zračna vlaga, saj je bila dan prej na meteorološki postaji vlaga 21%, ob polnoči je bila 49%, zjutraj pa 85%. Popoldne je bilo izmerjeno 32,3°C, zjutraj pa 13,5°C. K temu rekordu v Dolinci je zagotovo pripomogla tudi slabša zaščita termometra proti sončnemu sevanju, ki tako prispeva k višjim dnevnim temperaturam in posledično k večjim dnevnim amplitudam. Kljub temu pa ta napaka ni velika, v zatišni Dolinci je zagotovo bolj vroče kot v bolj prevetreni okolici. Nenazadnje je termometer v Dolinci postavljen tudi ob bolj toplem prisojnem pobočju.

V noči na 21.julij se je v Dolinci ohladilo z dnevnih 34,5°C na jutranjih 4,1°C, temperatura je padla za 30,4°C.