Zaradi doline s hladnim zrakom nad jugozahodno Evropo je k nam v višinah iz jugozahoda dotekal topel in vlažen zrak. Z pomikom prizemnega ciklona nad Jadran pa so se pri tleh vetrovi odklanjali preko južne na vzhodno smer. Zaradi tega je na meteorološki postaji Zaplana že od vsega začetka med padavinami pihal vzhodni veter, ob katerem je nastala tudi pobočna megla. 29. in 30.marca je padlo vse skupaj 170mm dežja, 24-urna višina padavin (termin 8:00-8:00) pa je znašala 135,8mm. Ob zadnjem poslabšanju, prištete so tudi manjše padavine v dneh pred obilnimi padavinami, je padlo vse skupaj 171,9mm, po rezervnem oz. klasičnem dežemeru pa 172,9mm dežja. Na uradni meteorološki postaji Gornji Logatec so 30.marca ob 8:00 zjutraj za zadnjih 24 ur izmerili celo 186mm dežja. V Rovtah je tega dne padlo 154mm, na Vrhniki 125,7mm, v Hotedršici 181mm, v Šentjoštu nad Horjulom 121mm in na Pokojišču 98mm dežja (vir: ARSO-meteo.si). V Ložanski dolini je potok Petkovščica zelo hitro poplavil nižji del doline in se začel izlivati v Loško jamo, cesta Logatec-Rovte je bila nekaj časa zaprta zaradi poplavljanja potoka Rovtarica pri njenem ponoru, v Logatcu pa je poplavilo več objektov v okolici ponora Jačka. Padavine so bile jesenskega tipa. Niso bile v obliki zelo močnih nalivov, a so bile dolgotrajne. Tokratna 24-urna višina padavin je bila druga največja na sicer kratek čas delujoči meteorološki postaji Zaplana. Več o omenjenem deževju si preberite v analizi vremena na blogu.

Na Spodnji Zaplani je snežna odeja nazadnje presegla višino 50cm v marcu 2006. Dobra osnova za tokratno debelo februarsko snežno odejo je bilo 29cm snega, kolikor ga je bilo izmerjeno 28.januarja zjutraj na območju meteorološke postaje Zaplana. 1.februarja je pričelo snežiti in naslednje jutro je bilo na sosednji meteorološki postaji Petkovec vse skupaj izmerjeno 40cm snega. 3.februarja zjutraj je bilo na isti lokaciji izmerjeno 58cm snega, maksimalna višina snežne odeje pa je bila ob obilnih snežnih padavinah dosežena nekoliko kasneje v dopoldanskem času. Na Petkovcu je bilo tako izmerjeno 60cm snega, na Spodnji Zaplani pa je bilo predvidoma 65cm snega. Ob dveh vzporednih meritvah v dneh pred tem je bilo namreč na Zaplani za okoli 5cm več snega kot na Petkovcu. Poleg tega je bilo na osnovi meritev padavin in vremenskega radarja na Lisci 3.februarja zjutraj, ko je bila dosežena najvišja snežna odeja, na Zaplani več padavin kot na Petkovcu. Ob 7:00 uri zjutraj, torej še pred močnim sneženjem v dopoldanskem času, so v Logatcu namerili 49, na Vrhniki 46, na Rovtah 59, Samotorici 70 in v Šentjoštu nad Horjulom 66cm snega (vir: ARSO-meteo.si). Zaradi otoplitev v višjih plasteh ozračja je nato pričelo deževati, na Spodnji Zaplani je bila temperatura še nekaj časa negativna in na izpostavljenih mestih je prehodno žledilo.

Zasnežena Spodnja Zaplana (foto: Matej Kuharič).

Pluženje ceste na Zgornji Zaplani (foto: Matej Kuharič).

Zaplana leži v območju temperaturne inverzije nad Ljubljanskim barjem, pozimi so lahko zaradi tega precej drugačne vremenske razmere kot v bližnji okolici. Decembra 2007 se je ob podobni vremenski situaciji pojavilo obdobje mraza in ivja, ob koncu decembra 2008 pa se je na Zaplani začelo obdobje zelo nizkih dnevnih temperatur. Sprva na Zaplani še ni bilo snega, zapadel je 1.januarja. Nastala je temperaturna inverzija, otoplilo se je v višjih legah in na Primorskem, medtem ko je bilo v krajih z inverzijo bistveno hladneje. 25.decembra je bila najvišja dnevna temperatura na Zaplani še nad lediščem, nato pa se je do 18.januarja zvrstilo kar dvaindvajset ledenih dni, v katerih temperatura tudi čez dan ni presegla ledišča. Samo 1.januarja je temperatura za štiri ure presegla ledišče, sicer pa je ostala temperatura v ostalih dneh bolj ali manj globoko pod ničlo. Najhladneje je bilo 11.januarja, ko se je sredi dneva temperatura dvignila do največ -10,7°C, 12.januarja pa je bilo le malo manj hladno z -10,3°C. Ti podatki, ki so uporabljeni tudi v spodnjem grafu, veljajo za obdobje od polnoči prvega, do polnoči drugega dne. Upoštevajoč klimatološke standarde, ko za najvišjo dnevno temperaturo velja temperatura, izmerjena v obdobju 21:00 ure prvega, do 21:00 ure drugega dne, je bila na Zaplani v obeh omenjenih dneh najvišja dnevna temperatura -10,3°C. Več informacij o omenjenem obdobju mraza si preberite v analizi vremena na blogu.

Najvišje dnevne temperature na Spodnji Zaplani. Upoštevane so najvišje popoldanske temperature.

V sredo 10.decembra je na vreme v Sloveniji pričel vplivati Sredozemski ciklon. Zaradi njegove lege so se višinski jugozahodni vetrovi pri tleh obračali na južno smer. Ob južni smeri vetra je običajno toplo in vetrovno vreme na primorski strani Dinarske gorske pregrade, precej hladneje pa je zaradi prizemnega vzhodnega vetra na severu Notranjske. Tako je v okolici Postojne temperatura ob zmernih sunkih vetra dosegla celo več kot 6°C, medtem ko je na Idrijskem snežilo do dolin. Pojavil se je efekt znižane meje sneženja (ZMS), ki pa zaradi premočnega vzhodnega vetra na Zaplani, ki je sproti mešal ozračje, ni bil tako izrazit. Če je ponekod zasnežilo tla na 400m nadmorske višine, je na višji Spodnji Zaplani snežilo le za krajši čas. Temperature pri tleh so bile ugodne za sneženje, da pa je pričelo deževati, so bile krive previsoke temperature v višinah. Padavine so se okrepile in prvo malo daljše obdobje brez dežja je bilo šele v petek. V sredo je padlo na Zaplani 49,7mm, v četrtek 79,9mm in v petek še 14,6mm dežja. Vse skupaj je tako padlo okoli 144,2mm padavin. Po meritvah padavin z drugo posodo, ki je bila bolj v zatišju od elektronskega dežemera je padlo še dobre 3mm več padavin. Izmerjena višina padavin še zdaleč ni rekordna za te kraje. Na zakraseli Zaplani posledic obilnih padavin ni bilo, v bližnji okolici so bila poplavljena standardna poplavna območja, kot sta Ljubljansko barje in Planinsko polje. Poplavljene so bile manjše površine na Logaškem polju, potok Petkovščica v Ložanski dolini na jugozahodnem robu Zaplane pa se ni izlival tako kot običajno v ponor v bližini naselja Log, temveč je poplavil najnižji del doline in se stekal v Loško jamo, kar se sicer redno dogaja ob podobno visokih vodah. December 2008 je bil najbolj namočen mesec, od kar potekajo na Zaplani meteorološke meritve, saj je padlo 321,3mm padavin. Še precej več padavin je padlo ponekod v bližnji okolici. Na Vrhniki je padlo 279, v Logatcu 417, na Rovtah 379, v Šentjoštu 410, na Samotorici 317 in v Hotedršici celo 468mm padavin (vir: ARSO-meteo.si). Dokaj velika razlika v višini padavin je bila tudi med Zaplano in Petkovcem. To je bilo tipično jesensko deževje, pa čeprav se je zgodilo v decembru.

September 2008 se je začel z zelo toplim vremenom. Izrazito nadpovprečne temperature pa so trajale do 12.septembra, ko se je pričelo dolgo obdobje hladnega in oblačnega vremena. Nekajkrat se je ponoči tudi razjasnilo, tako da je bila na Zaplani 17. in 20.septembra izmerjena temperatura +1,9°C. To je bilo natanko toliko, kot je znašal dotedanji rekord v najnižji septembrski temperaturi na Zaplani iz septembra leta 2007. V ponedeljek 29.septembra pa se je na Spodnji Zaplani ob severnih prizemnih vetrovih, ki so preprečevali nastanek megle, ohladilo na -0,1°C. Izmerjen je bil novi septembrski rekord v minimalni temperaturi za Spodnjo Zaplano. Zaradi temperaturne inverzije je bilo v višjih okoliških legah topleje. Dosežen je bil tudi novi septembrski rekord v mrazišču Dolinca. Zdajšnji rekord je bil dosežen 20.septembra 2008, ko je bilo -4,2°C. 29.septembra pa je bila izmerjena še nižja temperatura -5,9°C.

V noči na 5.september je okolico Logatca iz zahoda dosegla nevihta z kratkotrajnim, a močnim nalivom. Na meteorološki postaji Spodnja Zaplana je do jutra padlo 13,9mm dežja, vendar v samo petih minutah 11,5mm. Naliv je imel intenziteto približno 245mm/h. Sočasno je pihal močan zahodni veter, po podatkih meteorološke postaje sicer samo z hitrostjo 24,1km/h, vendar sama lokacija meteorološke postaje žal ni taka, da bi dajala realne podatke o hitrosti zahodnih vetrov. Še huje je bilo na sosednji meteorološki postaji Petkovec, kjer je ob nalivu z intenziteto 309mm/h v osmih minutah padlo 21mm dežja. Na sosednjih zasebnih meteoroloških postajah so bile izmerjene višine padavin naslednje: Vrhnika 10,1mm, Stara Vrhnika 17mm in Črni Vrh nad Idrijo 13,7mm dežja. Po radarskih meritvah padavin je bilo na Zgornji Zaplani manj dežja. Posebnost nevihte je bilo neprestano bliskanje, predvsem pa nenehno grmenje.

V petek 30.maja so v nižjih zračnih plasteh prevladovali vzhodni vetrovi, v višjih zračnih plasteh pa jugovzhodni, zato so se iz te smeri premikale tudi nevihte. Te so pričele nastajati sredi dneva, okoli poldneva je nastala nevihta nekoliko zahodno od Logatca, večinoma nad nenaseljenimi območji Hrušice. Ob omenjeni kombinaciji vetrov v nižjih in višjih zračnih plasteh so na logaškem območju precej pogoste nevihte. Nastanejo nekje na Cerkniškem ali v okolici Snežnika, nato pa dosežejo Logatec vzporedno z nižjim Notranjskim podoljem. Podoben primer je bil tudi tokrat, saj je okoli 14:00 ure nevihta iz jugovzhoda dosegla območje med Logatcem in Vrhniko, vremenski radarji so kazali tudi maksimalne radarske odboje z možno točo.

Med Vrhniko in Logatcem je 30.maja 2008 popoldne padala za te kraje dokaj velika toča (vir: http://www.hog-si.com/sl/).

Toča je ponekod ležala vse do naslednjega dne.

Med močnim nalivom je na Zaplani padala toča. Dobrih šest ur po nevihti so bile na nekaterih območjih še vedno debele plasti toče, zrna toče so bila v premeru velika 1,5cm, nekatera pa so presegala 2cm. Glede na takšno časovno razliko lahko sklepamo, da je padala toča velika tja do 3cm, kar je za te kraje redkost. Toča je ležala na tleh še naslednje jutro. V zadnjih nekaj letih še ni bila zabeležena tako velika toča. Vse skupaj je padlo 29,6mm padavin, v eni uri 28,9mm, v pol ure 24,9mm in v desetih minutah 15mm. Padavin je bilo največ med Zaplano in Vrhniko, proti zahodu je količina padavin pojemala, tako da je bilo na meteorološki postaji Petkovec izmerjeno 16,4mm padavin. Maksimalna intenziteta padavin je znašala 214mm/h in več, saj se je toča v dežemeru stalila nekoliko kasneje. Tako močan naliv je nekaj škode povzročil na makadamskih cestah, toča pa je z drevja oklestila nekaj listja. Lahko si ogledate filmski posnetek toče na bližnjem Petkovcu.

Sneženje se je na vremenskih kartah nakazovalo že več dni prej. Vse je kazalo, da bo nad Sredozemljem nastalo območje nizkega zračnega pritiska in da bi na Slovenijo vplivalo več zaporednih manjših sekundarnih ciklonov. Zrak je bil dovolj hladen, a sneženje po nižinah je bilo odvisno od jakosti padavin. 21.marca popoldne so se pričele pojavljati padavine. Ker je bil zrak zelo suh je ob plohah snežilo tudi pri temperaturi 5°C, saj so snežinke s svojim izhlapevanjem lahko zelo hitro hladile ozračje. Proti večeru je ob šibkem jugozahodniku pričelo snežiti, kmalu pa se je veter okrepil in meja sneženja se je dvignila, tako da je ponoči deževalo. V soboto zjutraj je dež prešel v sneg in v nadaljevanju je le še snežilo. Precej časa je snežilo s pomočjo efekta ZMS (znižana meja sneženja), saj je na Zaplani ob severnih prizemnih vetrovih snežilo, marsikje drugje pa na isti nadmorski višini deževalo. Ob ugodnem strigu vetra (jugozahodnik na prizemni severni veter) je bilo težišče padavin v osrednji in južni Sloveniji. V soboto 22.marca je ves dan snežilo, toda padavine niso bile prav močne, po podatkih z vremenskega radarja na Lisci so bile močnejše na območju Krimskega višavja. Naslednje jutro je bilo na Spodnji Zaplani okoli 20cm snega, dopoldne so padavine ponehale in se popoldne spet okrepile. Tokrat je precej močneje snežilo, saj je bilo do večera vsaj 35cm snega. 24.marca zjutraj je bilo na standardni lokaciji za meritve snežne odeje izmerjeno 36cm snega. V Logatcu so namerili 27, na Vrhniki 13, na Rovtah 40, Samotorici 35 in v Šentjoštu nad Horjulom 25cm snega (vir: ARSO-meteo.si). Ves čas je bilo na bližnjem Petkovcu na podobni nadmorski višini 10cm manj snega, predvidoma zaradi 0,5 do 1°C višje temperature med sneženjem, saj je že na Zaplani snežilo pri rahlo pozitivni temperaturi. V nekaterih mraziščih na Zaplani je bilo izmerjeno 45cm, na Ulovki (800m) pa tudi do 60cm snega. V nadaljevanju je sicer še snežilo, a se vsaj na Spodnji Zaplani snežna odeja zaradi sesedanja ni več odebelila. Lahko si ogledate kronologijo sneženja in snežne razmere drugod po Zaplani.

60cm snega na Ulovki.

Sneg na Spodnji Zaplani.

Razjasnitve so bile ob snežni odeji dobra podlaga za mrzle noči (foto: Matjaž Pucher).

Noč na 26.marec je bila jasna in zaradi snežne odeje tudi mrzla. Na Zaplani se je temperatura spustila na -7,1°C, po mraziščih pa do okoli -16°C. V marcu 2008 je bila torej na Zaplani dosežena najvišja snežna odeja v zimski sezoni 2007/2008, kar ni nič presenetljivega in samo potrjuje dolgoletno statistiko najbolj sneženih mesecev. Bolj je nenavadno, da je bilo po mraziščih temperatura skoraj nižja od tiste pozimi. Vse to kaže, kako zelo milo vreme je bilo v tistih pravih zimskih mesecih.

Da je na Zaplani največ snega spomladi in ne v tistih pravih zimskih mesecih, dokazuje dolgoletna statistika z okoliških meteoroloških postaj, dokaz za to pa je bilo tudi spodaj opisano sneženje. V Genovskem zalivu je nastal ciklon, ki se je poglobil in premaknil nad Jadran. V prvi polovici noči so se pričele pojavljati padavine, ob zmernem jugozahodniku sprva kot dež. V zgodnjih jutranjih urah je pričel pihati severovzhodnik, močno se je ohladilo in pri rahlo pozitivni temperaturi je na Zaplani že pričelo snežiti. Hitro je zapadlo nekaj cm mokrega snega, nato pa so bile padavine proti pričakovanjem večji del dneva šibke, zato se je denimo v Ljubljanski kotlini, kjer je pričelo med dežjem snežiti praktično istočasno kot na Zaplani, med snežinke spet mešati dež. Sprva je bila meja sneženja na okoli 400m višine, kmalu je na Zaplani temperatura počasi naraščala, v Logatcu se je pričel med sneg mešati dež, nadmorska višina Zaplane pa je bila ravno pravšnja, da je ves čas snežilo. Popoldne je bilo v okolici Zaplane 10cm snega in vsekakor se je do takrat pričakovalo več snega. Popoldne so se padavine vendarle okrepile in zvečer je bilo na Zaplani neuradno izmerjeno že čez 20cm snega, istočasno pa v Logatcu le okoli 5cm snega. To vse kaže, kako pomembno vlogo je igrala nadmorska višina, saj je med Spodnjo Zaplano in Logatcem manj kot 100m višinske razlike. Pričelo je snežiti tudi na območju Vrhnike. Ob jugozahodniku v višinah in vzhodniku v nižjih plasteh so se ponoči snežne padavine obnavljale na Dinarski gorski pregradi, ki jih je nato jugozahodnik zanašal proti notranjosti Slovenije. Vremenski radar na Lisci je kazal ostro mejo med padavinami in suhim vremenom na primorski strani Dinarske gorske pregrade, kjer je pihala burja. Ob 7:00 uri zjutraj je bilo na postaji Petkovec, 2km zahodno od Zaplane, izmerjeno 34cm snega, ki pa se je hitro posedal. V višjih legah Zgornje Zaplane je bilo snega še več, po nekaterih podatkih je bila okoli Ulovke (801m) snežna odeja debela blizu pol metra. Tam je pričelo prej snežiti, snežilo je pri temperaturi pod lediščem, medtem ko je v nižjih legah precej časa snežilo pri rahlo pozitivni temperaturi. Da je moralo biti na Ulovki res precej več snega, kažejo nekoliko bolj severno ležeče meteorološke postaje. Medtem ko je bilo v Logatcu 26cm snega, so na Šentjoštu nad Horjulom namerili 45, na Samotorici pa 47cm snega (vir: ARSO-meteo.si).

Zimska idila na Zaplani 5.marca 2008 (foto: Matjaž Pucher).

Zimska idila na Zaplani 5.marca 2008 (foto: Matjaž Pucher).

Po dolgem času je prišlo do klasične vremenske situacije, ko obilno zasneži zahodno hribovito Slovenijo in sploh doline na notranji strani Dinarske gorske pregrade. Takih situacij je v zadnjem času vse manj, namesto tega pa pogosto bolj sneži v vzhodni Sloveniji ali južno od nas na Balkanu. Tako kot v lanski je tudi v tej zimski sezoni izjemno slabe snežne razmere nekoliko popravilo marčevsko sneženje. Še nekaj dodatnih informacij o tokratnem sneženju si preberite v analizi vremena na blogu.

V povezavi z plitvim območjem nizkega zračnega pritiska nad severnim Sredozemljem je nad Slovenijo pihal vlažen in topel južni veter. Višje lege je prevetrilo že dan prej, napovedi so obetale dotok toplega zraka v višinah, medtem ko naj bi v nižjih legah še vedno vztrajal dotok hladnega zraka iz vzhoda. Ker so bile napovedane še padavine, je obstajala nevarnost žledenja. Napovedi pa so bile preveč optimistične glede hitre otoplitve. Na Zaplani se je čez dan otoplilo samo do -1,5°C, občasno je rosilo. Na uradni avtomatski meteorološki postaji Otlica (965m) na robu Trnovskega gozda se je ogrelo celo do +4°C! Padavin je bilo proti večeru vse več in žled se je na Zaplani debelil. Črni Vrh je veter prevetril okoli 19:00 zvečer in temperatura se je hitro dvignila. V določenem trenutku je bila na zasebni postaji v Črnem Vrhu temperatura +4,4°C, na Zaplani pa istočasno -1,2°C. Šele ob 1:00 zjutraj je temperatura na Zaplani dosegla ledišče, a jugozahodnik je zapihal šele ob 5:00 zjutraj. Temperatura se je ob obratu vetra hitro dvignila do +4°C. Po nekaterih informacijah je nastal žled debeline 2cm, morda je bil kasneje ob dodatkih padavinah še debelejši. Tudi če upoštevamo spodnjo mejo je bil to eden debelejših primerkov žleda v zadnjih letih in je primerljiv z žledom februarja 2004.

Ob opisani situaciji se je zelo lepo pokazalo, kako je jugozahodnik z otoplitvijo počasi napredoval proti Zaplani. Da je na Zaplani tako pozno zapihal veter gre zasluga stabilne temperaturne inverzije in lege v zavetrju visokih kraških planot Hrušice in Trnovskega gozda. Prevladovali so vetrovi južnih smeri, ob tem pa je za Zaplano značilno izrazito zatišje. Dolgo časa vztraja prizemni vzhodni veter, ki na Zaplano dovaja hladnejši zrak. Kako bi si sicer razlagali dejstvo, da je bilo 5.januarja zvečer v Postojni +6°C, Ilirski Bistrici +8°C, na Babnem Polju +4°C, Otlici in Črnem Vrhu +4°C, a na Zaplani -1°C?