Meteorološka pomlad 2010 je bila v Sloveniji za stopinjo toplejša od dolgoletnega povprečja, na Zaplani pa je bila to druga najhladnejša pomlad po letu 2006. Povprečna pomladna temperatura je bila 8,3°C, povprečna minimalna 4,0°C in povprečna maksimalna temperatura 13,3°C. Najnižja pomladna temperatura je bila ob takrat še prisotni snežni odeji zabeležena 6.marca (-10,2°C), najvišja pa 25.maja (25,4°C). Nad 25°C se je temperatura dvignila v enem dnevu, pod ledišče pa se je spustila v dvajsetih dneh. Negativna temperatura na 2m višine je bila nazadnje zabeležena 8.aprila, pri tleh pa se je zadnja slana verjetno pojavila 19.maja. Padlo je 344,2mm dežja, kar je le malo pod dolgoletnim povprečjem padavin na Rovtah. Marec in april sta bila podpovprečno namočena, v maju pa je bilo zabeleženo veliko dni s padavinami in nadpovprečno oblačnim vremenom. Pomlad 2010 je bila tako v splošnem tudi manj osončena. Že četrto pomlad zapored je zaznamovala odsotnost aprilskega sneženja.

Na spletnih straneh Podnebje Zaplane je v zvezi z najdebelejšimi drevesi na Zaplani in v bližnji okolici zapisano, da se verjetno najdebelejše drevo na tem območju, bukev pri Turku, počasi poslavlja. Za bukev izjemnih dimenzij, ki raste na osojnem in zelo strmem pobočju Malega vrha na skrajnem zahodnem robu Zaplane, sem izvedel ob koncu 90-ih let. Do leta 2008 se je vitalnost drevesa več kot očitno poslabšala, v zadnjem času pa se slabša vse hitreje.

Deblo je v spodnjem delu sicer videti povsem zdravo, vendar počasi gnije. Po mnenju gozdarske stroke (TV oddaja Slovenska kronika v letu 2009) je drevo vsekakor prišlo v jesen življenja, kar pa naj ne bi pomenilo, da nima pred seboj še nekaj desetletij življenja. Vendar letošnje razmere kažejo na izjemno poslabšanje vitalnosti drevesa. V nekaj letih je bukev izgubila večji del krošnje, saj so se trhle veje ob zimskih viharjih polomile. V vršnem delu poraščajo bukev lesne gobe, vidne pa so tudi odmrle veje.

Deblo je predvsem na severni strani precej načeto, saj je velik del lubja preprosto odpadel. Kljub temu bukev še vedno deluje zelo mogočno, še posebej iz vzhodne, pa tudi severne smeri, kjer se zaradi strmega pobočja večji del korenin nahaja na površju.

 

Pred dobrim desetletjem naj bi imela bukev v prsnem obsegu, po dogovoru je to 1,3m nad tlemi, obseg 490cm, kar jo brez dvoma uvršča med najdebelejše predstavnike svoje vrste v Sloveniji. Za nameček so bili pred leti primorani požagati najdebelejšo znano slovensko bukev na območju Hobovš pri Žireh. Bukvi pri Turku sem 7.junija 2010 izmeril prsni obseg 485cm. Številka se nekoliko razlikuje od uradne, kar gre pripisati težkim razmeram za meritve in samemu hiranju drevesa, ki mu odpada lubje. Starost drevesa je verjetno nekaj stoletij, ne le zaradi dimenzij, temveč tudi zaradi specifičnih rastiščnih pogojev. Pravo starost drevesa ugotovimo po številu drevesnih letnic, ki pa morajo biti preštete korektno, kar zlasti velja za letnice v sredini. Te kažejo na čas, ko je bilo drevo še mlado. Bukev velja za senčno drevesno vrsto, ki lahko več desetletij preživi kot majhno drevesce v senci višjih dreves. Tako je lahko bukev, ki ima premer debla samo kakšen centimeter, stara tudi 50 let, pa čeprav bi v tako tankem deblu razločili kvečjemu dve ali tri letnice. Letnic razporejenih tako na gosto s prostim očesom seveda ni mogoče prešteti in tako napačno ocenimo starost drevesa.

Na notranjskih planotah je bila zjutraj slana, nenavadno hladno za junij je bilo tudi drugod. Na Rakitni je bila minimalna temperatura -3,0°C, v Babnem Polju so izmerili -2,0°C, v Novi vasi na Blokah -1,8°C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 1,0°C in Biljah pri Novi Gorici 4,4°C.

ARSO-meteo.si

Dan pred tem je deževalo, proti večeru pa se je že razjasnilo in nizke večerne temperature so napovedovale hladno jutro. Zelo nizke jutranje temperature sta v Ljubljanski kotlini preprečili megla in nizka oblačnost, medtem ko so bile v višje ležečih krajih s temperaturno inverzijo temperature nižje zaradi jasne noči ali zgolj plitve jutranje megle. V Postojni se je ohladilo do 1,4°C, na Rovtah nad Logatcem je bilo 1,5°C, na Vrhniki in v Ljubljani, kjer je bilo jutro v glavnem oblačno pa 3,1°C oziroma 4,6°C. Pri tleh so prevladovali severni do severozahodni vetrovi in tako so bile, kot se to dogaja v novejšem času, velike temperaturne razlike med Zaplano in kraji v Ljubljanski kotlini. Na območju Spodnje Zaplane, kjer se pojavlja temperaturna inverzija, se je predvidoma ohladilo do 1°C, zaradi nižjih temperatur pri tleh pa se je zagotovo pojavila tudi slana. Na meteorološki postaji Rovte je bila to ena od najnižjih poletnih temperatur v tridesetletnem nizu 1961-1990.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

Maj 2010 je bil po Sloveniji za skoraj stopinjo toplejši od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Po drugi strani pa je bilo nadpovprečno oblačno vreme s pogostimi padavinami vse kaj drugega, kar je večina ljudi od maja meseca pričakovala. V minulih letih so bili spomladanski meseci pogosto tako nadpovprečno topli, da je bil na Zaplani maj 2010 celo najhladnejši maj od pričetka meritev leta 2006. Povprečna mesečna temperatura je bila 12,5°C, povprečna najnižja 8,6°C in povprečna najvišja 17,4°C. Najnižja temperatura je bila 2,0°C (19.maja), najvišja pa 25,4°C (25.maja).  Zabeležen je bil en topel dan z najvišjo dnevno temperaturo nad 25°C, zadnja slana pa se je pojavila le nekaj dni pred tem, saj je bila 19.maja temperatura pri tleh negativna. Letošnji maj je bil na Zaplani tudi rekordno namočen. Padlo je 195,9mm padavin, kar je skoraj enkrat več od dolgoletnega povprečja majskih padavin na Rovtah. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 5. in 15.maja, ko je na Zaplani ob padavinah pihal vzhodni veter. Prevladovali so vetrovi vzhodnih smeri, vendar je bil z razliko od običajnih razmer tokrat velik tudi delež zahodnega vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani maja 2010.

V zadnjih dneh je v javnosti zaokrožila novica o 10.000 uradno odkritih kraških jamah v Sloveniji in da si je omenjeno zaporedno številko simbolično prislužila Žirovcova jama na območju Zaplane. V večjem delu Zaplane prevladuje kamnina dolomit, v katerem se redkeje pojavljajo večji jamski sistemi. Ti so pogostejši v apnencu, ki pa je na Zaplani omejen na območje ob glavni cesti, ki povezuje Logatec in Vrhniko.

Leta 2003 je bila odkrita jama vzhodno od Ulovke, ki se imenuje po jamarju in njenemu odkritelju Milanu Ferranu. Jama je bila veliko presenečenje predsem zaradi njene globine in najvišjega stalnega podzemeljskega slapa v Sloveniji. Še sedaj se poraja vprašanje, od kod vse pritekajo vode v jamo, saj je vodotok v jami precej bolj vodnat, kot vsi do sedaj znani površinski vodotoki skupaj, ki potencialno dotekajo v jamo. Dinamika dotekanja in pronicanja vode v jamo se ugotavlja tudi na podlagi meteoroloških podatkov iz moje meteorološke postaje na Spodnji Zaplani. Iz podatkov, katere z Milanom Ferranom in nekaterimi drugimi jamarji delim že nekaj let, so bile ugotovljene zanimive razlike v dotekanju vode v podzemlje v odvisnosti od vrste padavin (jesenski umirjeni tip padavin, na drugi strani nevihte) ter snežne retinence (prisotnost snežne odeje in njen vpliv na počasnejše pretakanje vode v podzemlje).

Leta 2006 je bila odkrita Žirovcova jama na območju Miznega Dola, na skrajnem severozahodnem delu Zaplane. V letu 2009 se je izkazalo, da gre za še eno veliko jamsko presenečenje. Posebnost te jame je njena 5-kilometrska dolžina, ki se z nadaljnim odkrivanjem še povečuje, ter kompleksen preplet jamskih rovov. Ves ta sistem so jamarji odkrili, gledano z vidika prostornine, na izredno majhnem območju. Območje je namreč dvignjeno nad okoliški relief s treh strani, kot nekakšna osamljena vzpetina, ki pa skriva v sebi predvsem za krasoslovno stroko zanimiv jamski sistem. Obe omenjeni jami nista primerni za turistični obisk.

Drugi dan zapored je bilo zlasti v zahodni polovici Slovenije nenavadno vroče za maj. Na Letališču Portorož se je ogrelo do 32,3°C, v Ljubljani do 32,2°C, na Letališču JP Ljubljana do 31,6°C, v Postojni do 31,0°C in v Lescah do 30,6°C.

ARSO-meteo.si

Na posameznih meteoroloških postajah v okviru državne meteorološke mreže so 25. ali 26.maja zabeležili rekordno visoke temperature zraka. V Postojni je bila prvič že v maju zabeležena temperatura nad 30°C, rekordno visoke temperature so bile tudi v Kočevju in na Kredarici. Iz teh podatkov gre sklepati, da je bila verjetno tudi na Zaplani izmerjena najvišja majska temperatura vsaj v zadnjega pol stoletja. 25.maja, ko je bila v Postojni izmerjena najvišja temperatura 31,6°C, se je na zasebni postaji Spodnja Zaplana ogrelo do 31,5°C. 26.maja, ko so bile temperature po Sloveniji večinoma malo nižje kot dan prej, se je na Zaplani ogrelo na rekordnih 31,6°C. Kot zanimivost velja omeniti potek temperature v bližnjem mrazišču Dolinca, kjer je bila 25.maja izmerjena temperatura 31,8°C, pet dni kasneje pa se je v jasni in mirni noči ohladilo na -2,4°C.

Viri podatkov:

– Vetrnica 01/09 – glasilo Slovenskega meteoroloÅ¡kega druÅ¡tva

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 10. aprila do 24. maja, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -5,8 °C izmerjena 16. aprila. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo do 0,1 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 12. aprila (-2,7 °C), 20. aprila (-2,5 °C), 29. aprila (-3,1 °C) ter 19. maja (-3,6 °C). Najvišja temperatura 23,7 °C je bila izmerjena 26. aprila ob vzhodnem vetru.  Istega dne je bilo na zgornji meteorološki postaji zaradi močnejšega in stalnega vzhodnega vetra le 21,7 °C.

Ob prehodu hladne fronte z izjemno obilnimi padavinami se je zgodaj zjutraj močno ohladilo in dež je marsikje po nižinah prešel v sneg. Pri Koči nad Šumikom na Pohorju so ob 7. uri zjutraj izmerili kar 70cm snega, na Kleniku nad Litijo 26cm, na Rakitni 24cm, v Logatcu 22cm, v Ljubljani in Celju pa 8cm snega. Ponekod je v 24-urah padlo prek 100mm padavin; na Turškem Vrhu v Halozah so jih izmerili 140mm, v Gornjem Gradu 113mm, v Čepovanu 107mm, v Postojni 106mm in v Celju 100mm.

ARSO-meteo.si

Kot primer zelo poznega sneženja v Sloveniji je v medijih in literaturi pogosto izpostavljeno sneženje 20.maja 1969. V Ljubljani so bili po 10.maju zabeleženi trije dnevi s temperaturo nad 30°C, 20. maja pa se je prestolnica prebudila v zasneženo jutro. V Rovtah nad Logatcem je zapadlo 16cm, na Vrhniki 10cm in v Šentjoštu nad Horjulom 20cm snega. Glede na nizko nadmorsko višino je veliko snega padlo na logaškem, padlo je celo več snega kot v mnogih višjeležečih krajih na Idrijskem in južnem Notranjskem, kjer je bilo večinoma tudi več padavin. Pomembno vlogo je očitno odigral zaprt tip reliefa v širši okolici Logatca, ki je zaradi šibkejših vetrov omogočal hitrejši spust meje sneženja. Na Spodnji Zaplani je predvidoma padlo 70mm padavin v 24-urah in do 25cm snega.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Posledica fenskih vetrov in s tem nizke relativne vlažnosti zraka v zadnjih dneh so tudi nizke jutranje temperature 19.maja. Večer pred tem je bilo na Zaplani še vetrovno in zabeležen je bil verjetno najbolj suh večer od obstoja avtomatske meteorološke postaje leta 2005. Ob 22:00 uri je bila ob temperaturi 11°C relativna vlažnost na meteorološki postaji samo 30%, ob polnoči pa 35%. Ob tako suhem ozračju se je temperatura do jutra močno znižala in dosegla minimum ob 6:00 zjutraj, ko je bilo na 2m višine v meteorološki hišici 2,0°C. Temperatura se je pri tleh prav gotovo spustila nekoliko pod ledišče, na kar kažejo tudi podatki iz uradne mreže meteoroloških postaj. Na zasebni meteorološki postaji Gorenji Logatec se je ohladilo do 0,9°C, na Petkovcu pa do 1,6°C. Temperaturna razlika med Logatcem in Zaplano je torej znašala dobro stopinjo, medtem ko je bila razlika dan pred tem zaradi debelejše megle v Logatcu samo 0,4°C. Od leta 2003 naprej je bila na Spodnji Zaplani najnižja majska temperatura -0,6°C, izmerjena v obdobju od 10. do 13.maja 2005.

V noči na 19.maj se je temperatura na Zaplani nevarno približala ledišču.

Viri podatkov:

– zasebni meteoroloÅ¡ki postaji Petkovec in Gorenji Logatec

V teh dneh so naši kraji na obrobju območja nizkega zračnega pritiska nad vzhodno Evropo, ob tem pa so 17.maja nad nami prevladovali severozahodni vetrovi, ki so se na območju Zaplane kazali kot zahodni veter, ki je pihal čez dan. V noči na ponedeljek 17.maja se je na Zaplani severozahodnik umiril in prevladal je lokalni nočni veter iz smeri Logatca, tako da je temperatura kljub oblačni noči nekoliko padla. V Ljubljanski kotlini je fenski severozahodnik pihal tudi ponoči in posledično je prišlo do večjih temperaturnih razlik, saj je bilo denimo v Ljubljani v jutranjem času za 7°C topleje, kot na Zaplani. Takšne temperaturne razlike se običajno pojavljajo v odnosu meteorološke postaje Spodnja Zaplana do višjeležečih krajev nad temperaturno inverzijo, v tem primeru pa je šlo za veliko temperaturno razliko med Zaplano in kraji v Ljubljanski kotlini, kar se dogaja precej redkeje. V noči na 18.maj je bila smer vetrov bolj severna, kar je na Zaplani povzročilo jasno in zatišno noč s temperaturo 4,5°C. Ponovno je bilo precej topleje v Ljubljanski kotlini, kjer so bili temperaturni minimumi v primerjavi z Zaplano za 4°C višji, medtem ko so bile trenutne temperaturne razlike še večje. Tako je bilo ob 8:00 zjutraj na Zaplani 5,5°C, v Ljubljani pa kar 13,5°C.

Viri podatkov:

– Agencija RS za okolje, Državna meteoroloÅ¡ka služba

– Ogimet