Višje predele zahodne Slovenije je prekrivala visoka snežna odeja. Na Vojskem (1070m) nad Idrijo so zjutraj izmerili 65cm, na Črnem Vrhu (683m) nad Idrijo 40cm, na Pasji Ravni (880m) 36cm, na Bukovem (715m) 25cm in v Bovcu (425m) 10cm snega.

ARSO-meteo.si

Spomladi 1981 je snežilo ob koncu aprila, v višjih legah, denimo na Rovtah, pa so bili štirje dnevi s snežno odejo ali pojavom sneženja zabeleženi tudi v maju. 5.maja zjutraj, po prehodu Genovskega ciklona preko Slovenije, je bilo na Rovtah izmerjeno 22cm, v Logatcu 14cm in v Šentjoštu nad Horjulom 13cm snega. V Ljubljanski kotlini, razen na njenem obrobju (Vrhnika in Borovnica), ni snežilo. Efekt znižane meje sneženja (ZMS) je dobro opazen po temperaturah, saj je 4.maja popoldne na Vrhniki snežilo pri temperaturi 1°C, medtem ko je v Ljubljani na podobni nadmorski višini deževalo pri 5°C. V nižjih delih Zaplane je predvidoma padlo do 20cm snega. 5.maja zjutraj je bilo v večini višjeležečih krajih v južnem delu Notranjske zaradi toplejšega zraka kljub obilnim padavinam snega zgolj za vzorec, medtem ko je bila manjša količina snega v severnem delu Slovenije posledica majhne količine padavin. V 1200m visokih hribih nad Črnim Vrhom pri Idriji je šlo verjetno za rekordno debelo majsko snežno odejo, saj je tam padlo precej več padavin, kot na nižjem Vojskem nad Idrijo.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

Po močni ohladitvi in nočnem sneženju so zjutraj v nekaterih višjeležečih krajih izmerili največjo majsko višino snega od začetka meritev. V Jeronimu (750m) nad Nazarjami je snežna odeja segala 42cm visoko, v Ratečah (864m) je bilo snega 40cm, v Šentjoštu nad Horjulom (590m) 33cm, v Žusmu (623m) na Kozjanskem 22cm, na Plešivici (360m) na Ljubljanskem barju 16cm in v Velenju (410m) 12cm.

ARSO-meteo.si

Zaradi plitvega območja nizkega zračnega pritiska nad severnim Jadranom in doline s hladnim zrakom nad srednjo Evropo so se južni vetrovi pri tleh vse bolj odklanjali na jugovzhodno smer, medtem ko je v višinah pihal jugozahodni veter. Dovolj obilne padavine so bile ob relativno hladnem zraku v višinah dovolj, da so potisnile mejo sneženja zelo nizko. Snežilo je ob efektu znižane meje sneženja (ZMS), na kar kaže tudi majhna (1°C) temperaturna razlika med 700m visokimi Rovtami in dnom Ljubljanske kotline. Ob 8:00 uri zjutraj je bilo na Rovtah izmerjeno 25cm, v Logatcu 18cm in na Vrhniki 10cm snega. V nižjih legah Zaplane je bilo predvidoma vsaj 25cm snega, saj je po podatkih iz okoliških meteoroloških postaj količina padavin naraščala v smeri Vrhnike. Šlo je za hiter prehod iz toplega dneva v zasneženo jutro. Dan pred sneženjem so se temperature ob oblačnem in vetrovnem vremenu približale 15°C, ob koncu sneženja pa so se spustile do okoli 0°C.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

April 2010 je bil po Sloveniji za dobro stopinjo toplejši od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Na Zaplani je bila povprečna mesečna temperatura 8,9°C, povprečna najnižja 3,5°C in povprečna najvišja 14,6°C. Najnižja temperatura je bila -1,8°C (3.aprila), najvišja pa 23,6°C (29.aprila).  Zabeleženi so bili štirje hladni dnevi z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem. Če je bila v letu 2009 zadnja negativna temperatura na 2m višine v meteorološki hišici zabeležena že v marcu, pa je letos temperatura padla pod ledišče še 8.aprila, pri tleh pa 23.aprila. Padlo je 88,5mm padavin, kar je dobra polovica aprilskega povprečja padavin na Rovtah. Ob koncu meseca se je že pojavila suša, še posebno po 26.aprilu, ko so se Zaplani izognile padavine, ki so sicer zajele severni del Slovenije. Minil je že četrti april zapored brez konkretnega sneženja, kar je glede na podatke iz preteklosti precej nenavadno. Povsem drugačne razmere so bile v mraziščih, saj je bilo v mrazišču Globoka dolina v bližini Jezerca 9.aprila še 40cm snega, ki je skopnel okoli 20.aprila oz. mesec dni kasneje kot drugod po Zaplani. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 22.aprila, najmočnejši sunek vzhodnega vetra s hitrostjo 33km/h pa se je pojavil 17.aprila. Izrazito so prevladovali vetrovi vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani aprila 2010.

Zjutraj so ob koncu obilnega sneženja na nekaterih meteoroloških postajah izmerili dosedaj največ novozapadlega snega v aprilu. Na Planini pod Mirno goro je v 24 urah zapadlo 67cm, v Mašunu pod Snežnikom 60cm, na Sinjem Vrhu v Beli krajini 52cm, v Rovtah nad Vrhniko 50cm in v Novem mestu 21cm snega.

ARSO-meteo.si

19.aprila se je nad Sredozemlje iz severa razširila višinska dolina s hladnim zrakom. Ob tem je nastalo območje nizkega zračnega pritiska, ki je predvsem južni Sloveniji prineslo padavine. 20.aprila zjutraj je v severnem delu Notranjske že snežilo in do naslednjega jutra je v Logatcu padlo 35cm, v Šentjoštu nad Horjulom 42cm in na Vrhniki 9cm snega. Na količino snega sta, odvisno od lokacije, vplivali nadmorska višina in razporeditev padavin. V nižji Ljubljanski kotlini je bilo snega kljub padavinam zgolj za vzorec, medtem ko je v 864m visokih Ratečah pri Kranjski Gori zaradi majhne količine padavin padel le 1cm snega. Bistveno manj padavin in posledično manj snega kot na Rovtah je bilo že na območju Idrijskega hribovja. Na Rovtah pa je bila to celo največja aprilska dnevna količina novozapadlega snega v obdobju po letu 1961. Na Zaplani je pri temperaturi -1°C predvidoma padlo do 45cm snega, saj je bilo tam na podlagi dostopnih podatkov več padavin, kot v Šentjoštu in nižjem Logatcu.

Viri podatkov:

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Obilno sneženje predvsem v zahodni polovici Sloveniji je čez dan ponehalo. Na Planini pod Golico in na Vojskem nad Idrijo so zjutraj izmerili 54cm novega in skupnega snega, na Črnem Vrhu nad Idrijo 45cm, v Logatcu 40cm in v Kranju 25cm.

ARSO-meteo.si

Iz severa je nad Slovenijo segala višinska dolina s hladnim zrakom, nad Genovskim zalivom pa je nastalo območje nizkega zračnega pritiska in se razširilo do Jadrana. V višinah so pihali jugozahodni vetrovi, 17.aprila pa je Slovenijo od vzhoda zajel precej hladnejši zrak. Od jutra pa do sredine dneva so ponekod temperature padle za 10°C. Pred sneženjem tudi v nekoliko višjih krajih ni bilo snežne odeje, tako da je sneg padel povsem na novo. Dnevna količina novozapadlega snega je bila zelo velika, saj je bilo 18.aprila  zjutraj v Logatcu za zadnjih 24 ur izmerjeno 40cm, na Vrhniki 28cm in v Šentjoštu nad Horjulom 52cm novega snega. Sneženje je zajelo večji del Slovenije, snežilo je tudi na Krasu in v Ljubljanski kotlini. 18.aprila čez dan je še snežilo, v krajih z nižjimi temperaturami in manjšim posedanjem snežne odeje je bilo 19.aprila zjutraj izmerjeno še nekoliko več snega, kot dan pred tem. V Šentjoštu nad Horjulom so tako skupno izmerili 54cm snega. Kljub odsotnosti meritev na Rovtah lahko za Zaplano privzamemo, da je padlo okoli 50cm snega. V krajih na severnem Notranjskem je bila to tretja najdebelejša aprilska snežna odeja v obdobju po letu 1961.

Viri podatkov:

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 28. februarja do 9. aprila, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -19,2 °C izmerjena 6. marca. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo do -10,2 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 7. marca (-16,2 °C), 12. marca (-14,2 °C) ter 13. in 14. marca (-14,5 °C). Temperaturni minimumi so bili v nadaljevanju višji že zaradi odsotnosti snežne odeje, kljub temu pa se je 8. aprila ohladilo na -8,4 °C. Najvišja temperatura 20,2 °C je bila izmerjena 9. aprila ob vzhodnem vetru. Zaradi šibkejšega vzhodnega vetra v mrazišču se je tam ogrelo bolj kot na meteorološki postaji izven mrazišča (18,0 °C).

V večjem delu Primorske so zabeležili najnižjo aprilsko temperaturo v zadnjih desetletjih. Na meteoroloških postajah v Godnjah na Krasu ter na Slapu pri Vipavi se je temperatura spustila na -6,5°C, v Biljah pri Novi Gorici so izmerili -5,3°C, na Letališču Portorož -4,2°C, medtem ko se je na višjeležečem Vojskem (1067m) ohladilo do -9,5°C.

ARSO-meteo.si

V letu 2003 so meritve temperature na meteorološki postaji Zaplana potekale s pomočjo klasičnih termometrov. Iz tistega časa so na voljo večinoma podatki za ekstremne temperaturne vrednosti v daljših časovnih obdobjih. Minimalni alkoholni termometer v meteorološki hišici je za obdobje od 31.marca do 19.aprila 2003 zabeležil minimalno temperaturo -7,0°C. Ta je bila dosežena 8.aprila, nizke jutranje temperature pa so se pojavljale tudi v ostalih dneh. 8.aprila zjutraj je tla pokrivala tanka snežna odeja, ki se je po sneženju 3.aprila hitro talila.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

V nekaterih delih Slovenije so ob 7. uri zjutraj izmerili največjo aprilsko višino snežne odeje v zadnjih desetletjih. V Rovtah nad Logatcem je bilo 80cm, v Postojni in Gornjem Gradu 50cm, v Kočevju 40cm, v Šmarju-Sapu 36cm in v Celju 21cm snega.

ARSO-meteo.si

Debela snežna odeja v aprilu je bila posledica precej sneženega marca. 20.marca je bilo v Rovtah nad Logatcem še meter snega, sneženje 5.aprila pa je bilo dovolj obilno, da je bilo dan kasneje na omenjeni meteorološki postaji izmerjeno največ snega v aprilu po letu 1961. V Logatcu je bilo 6.aprila zjutraj izmerjeno 55cm, na Vrhniki 29cm, v Šentjoštu nad Horjulom 52cm in v Hotedršici 92cm snega. V večini krajev severne Notranjske ni bila izmerjena najdebelejša snežna odeja v aprilu. Še več snega je namreč padlo aprila 1996, ko je, z razliko od aprila 1970, sneg padel povsem na novo.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Marec 2010 je bil po Sloveniji za približno pol stopinje toplejši od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Na Zaplani je bil to drugi najhladnejši marec od pričetka meteoroloških meritev leta 2006. Povprečna mesečna temperatura v marcu 2010 je znašala 3,4°C, povprečna najnižja 0,0°C in povprečna najvišja 7,9°C. Najnižja temperatura je bila -10,2°C (6.marca), najvišja pa 17,7°C (28.marca).  Zabeleženih je bilo šestnajst hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem, v treh ledenih dneh pa temperatura tudi čez dan ni presegla ledišča. 10.marca je bil še ledeni dan, sredi meseca so jutranje temperature redno padale pod -5°C, po 17.marcu pa se je vreme precej spremenilo in temperatura vse do konca meseca tudi ponoči ni padla pod ledišče. Padlo je 59,8mm padavin, kar je le dobra polovica marčevskega povprečja padavin na Rovtah. 27.marca so bile zabeležene prve nevihte s sodro in intenzivnim grmenjem. Sklenjena snežna odeja je prekrivala tla do 19.marca, s 45cm pa je bila najdebelejša 11.marca. V povprečju je bil najbolj vetroven dan 9.marec. Splošna vremenska situacija je Primorski prinesla močno burjo, Zaplani pa okrepljen vzhodni veter skupaj s sneženjem. 10.marca ponoči je bil izmerjen najmočnejši sunek vzhodnega vetra s hitrostjo 48,6km/h. V realnosti je pihalo preko 50km/h, saj vetromer na meteorološki postaji meri hitrost vetra na daljše merilne intervale in s tem ne zabeleži vseh sunkov vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani marca 2010.

V letošnji meteorološki pomladi vladajo na Zaplani tipične snežne razmere. Na kratko bi jih lahko opisali kot spomladansko-zimski kontrasti, saj je v splošnem sneg že skopnel, na prisojnih pobočjih so iz zemlje pokukali prvi znanilci pomladi, medtem ko je v osojnih legah, še posebno pa v mraziščih, snega še vedno veliko. Take razmere se pojavljajo po zimah, kakršna je bila letošnja, torej z dovolj snežnih padavin. V milih zimah pade malo snežnih padavin in tako se tudi v mraziščih ne more nabrati toliko snega, da bi se lahko zadrževal še v pozni pomladi.

19.marec je bil zadnji dan, ko se je lahko na Zaplani še govorilo o strnjeni snežni odeji. 20.marca je bila v okolici meteorološke postaje Zaplana že manj kot polovica površine pokrita s snegom. Čeprav je bilo na merilnem mestu še 10cm snega, je šlo le za snežne krpe. Na Logaškem polju je sneg skopnel že kakšen dan ali dva pred tem. Mrazišče Dolinca je kazalo klasično pomladno podobo. Prisoje so bile kopne že več dni, na osojah pa je vztrajala še relativno debela snežna odeja.

Mrazišče Dolinca je zaradi svojih karakteristik znano po nizkih jutranjih temperaturah, snežne razmere pa so boljše v nekaterih globjih in senčnih mraziščih. Eno takih je sosednje mrazišče pod čebelnjakom. 21.marca zjutraj je bilo v tem mrazišču še 62cm snega.

Kljub nizki nadmorski višini 489m po snežnih razmerah še bolj izstopa mrazišče Globoka dolina v bližini Jezerca, kjer od 21.marca tudi potekajo meritve temperatur. Tega dne je bilo v tem globokem in z gozdom poraščenem mrazišču 60-75cm snega.

Tudi na uravnanih in odprtih legah izven mrazišča je bilo snega glede na bližnjo okolico Å¡e veliko. Glede na viÅ¡ino snega je tako ponekod vladala prava zima…

…medtem ko so se črni telohi in spomladanski žafrani večinoma že lahko mirno spogledovali z umikajočo se snežno odejo.

Snežna odeja, ki se je na Zaplani zadrževala vse od 2.januarja, je torej povečini skopnela. Prave zime je nepreklicno konec, kar pa ne pomeni, da v aprilu ne more pasti še veliko mokrega snega, ki bi se v primeru nočnega zmrzovanja zadržal nekaj dni. Nenazadnje je pomenljiv podatek, da se je v obdobju 2002-2006 aprilski sneg na Zaplani pojavil čisto vsako leto in da so bila pravzaprav zadnja tri leta brez aprilskega snega posebnost glede na dolgoletne statistike.