V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 16. septembrom in 23. oktobrom, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura zraka -9,9 °C izmerjena 17. oktobra. Na meteorološki postaji Zaplana 21 m nad mraziščem se je istega jutra ohladilo na -3,7 °C. V zadnjem merilnem obdobju se je temperatura v mrazišču izraziteje spustila še 18. oktobra (-9,2 °C), 16. oktobra sredi noči (-5,9 °C) in 15. oktobra (-5,3 °C). V mrazišču je bilo najtopleje 17. septembra ob vzhodnemu vetru, ko se je ogrelo do 25,6 °C. Na meteorološki postaji nad mraziščem je bilo tega dne hladneje s temperaturo 23,9 °C.

Kljub snežni odeji, ki je mrazišča pokrivala 8. oktobra in dneve po 20. oktobru, v njih zaradi oblačnosti ni bilo ekstremno nizkih temperatur (oktobrski rekord je denimo -20,6 °C, izmerjen 26. oktobra 2003 v Dolinci). Te torej niso bile vezane na snežno odejo, temveč na suho in jasno noč 17. oktobra, ko so prevladovali splošni severni vetrovi. V omenjeni noči zanimivo ni bilo najhladneje v mrazišču Dolinca, temveč v sosednjem mrazišču Dvojček. Ker so v obeh mraziščih (samo ponoči) potekale vzporedne meritve temperature zunaj zaščite pred Soncem in padavinami, so izmerki nekoliko drugačni od izmerkov standardnega termometra, ki že ves čas stoji v Dolinci. Po teh meritvah se je 17. oktobra v mrazišču Dolinca ohladilo do -10,3  °C, v Dvojčku pa do -10,6  °C.

Potek temperature v obeh mraziščih v noči na 17. oktober 2011.

Mrazišče Dvojček je reliefno bolj odprto od Dolince in ima s tem večji potencial za zelo nizke temperature. Ta potencial pa se redko izrazi, saj pomeni večja plitvost mrazišča večjo možnost, da veter ovira nočno ohlajanje. V Dvojčku je tudi precej viÅ¡ja temperatura tal, kar je odraz pokoÅ¡ene trave in večje osončenosti mrazišča v primerjavi z Dolinco. Zaradi viÅ¡je temperature tal mrazišče Dvojček večji del leta po povprečni in tudi po najnižji jutranji temperaturi ne more “konkurirati” Dolinci, vse pa se spremeni, ko mrazišča prekrije snežna odeja, ki učinkovito zaustavi izhajanje toplote iz tal. V takih primerih je bilo mrazišče Dvojček, vsaj v večernih urah, tudi za 3 °C hladnejÅ¡e od Dolince.

Snegolom se pojavlja zlasti ob zgodnje jesenskih in poznih spomladanskih sneženjih, ko pada pri mejni temperaturi na olistano drevje moker sneg. Iglavci so ogroženi predvsem ob obilnejših zimskih pošiljkah mokrega snega, takrat pa listavci odvržejo listje. V zadnjih nekaj letih se je na Zaplani snegolom pojavljal predvsem zgodaj jeseni in ne spomladi, kar se je sicer pogosto dogajalo v preteklosti. Drevje je tako utrpelo škodo ob sneženju oktobra 2003, medtem ko je bila ob zelo zgodnjem sneženju 7. oktobra 2011 količina snežnih padavin premajhna za pojav snegoloma.

Debelejša snežna odeja v oktobru se je v širši okolici Logatca pojavila v letih 1970, 1974, 1992 in predvsem 2003, ko je bilo na Zaplani okoli 22 cm snega. Arhivski podatki pa kažejo, da po letu 1961 v oktobru na Zaplani še ni bilo toliko snega, kot ga je padlo ob minulem sneženju. Oktobrsko sneženje, pri čemer pride do nastanka snežne odeje, se redko pojavlja. V letošnjem oktobru pa je zanimivo snežilo že kar dvakrat. Sneženje 7. oktobra je bilo izjemno zgodnje, toda k sreči le s 4 cm snega, precej bolj obilno pa je bilo sneženje 20. oktobra.

Slovenijo je dosegla hladna fronta, njen prehod pa je upočasnil nastanek ciklona nad severno Italijo. Občasnim predfrontalnim padavinam so v četrtek zjutraj sledile obilnejše padavine. Jutro je bilo še toplo s temperaturo 11 °C, okoli 11.00 ure dopoldne pa je na Zaplani že snežilo. Padavine so vztrajale do polnoči in snežna odeja se je za mesec oktober izjemno odebelila. Ta je svojo maksimalno debelino dosegla ob 21.00 in 22.00 uri zvečer, ko je na pokošeni travnati podlagi, na nadmorski višini 566 m, merila 25 cm. V petek, 21. oktobra zjutraj, je bilo snega še 20 cm.

20-centimetrska oktobrska snežna odeja v četrtek popoldne.

Moker sneg je predstavljal veliko breme za Å¡e vedno olistano drevje.

Za aktualno sneženje so bile značilne velike razlike v višini snega med sicer bližnjimi kraji. Ob 20.00 uri zvečer je bilo na Zaplani 24 cm snega, 80 m nižje na zasebni vremenski postaji Gornji Logatec ga je bilo 14 cm, v nižjem delu Petkovca pa 11 cm, vendar so se nato razlike zmanjšale, saj se je debelejša snežna odeja na Zaplani bolj sesedla. V celotnem poslabšanju vremena je bilo na vremenski postaji Zaplana izmerjeno 72 mm padavin. Moker sneg je povzročal težave pri preskrbi z električno energijo, na območju vremenske postaje Zaplana so bili še v noči po sneženju pogosti vendar krajši izpadi elektrike. Polomljenega je bilo kar nekaj drevja, ki je bilo v času sneženja še olistano.

Kasnejše višje temperature so le počasi odstirale naravne zavese.

 Sneg v poletnem ambientu.

O sneženju 20. oktobra je na voljo tudi poročilo državne meteorološke službe.

Viri podatkov:

- zasebna vremenska postaja Gornji Logatec

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Podobno se je glasil tudi naslov prispevka, objavljenega pred približno letom dni. Med prispevkoma pa obstaja pomembna razlika, saj se je prvi nanašal na zelo namočeno leto 2010, tokratni pa je posvečen zaenkrat izjemno suhemu letu 2011. V letošnjem letu se je zvrstila vrsta presuhih mesecev, hkrati pa noben mesec ni bil ekstremno namočen in tako se vse skupaj zelo pozna na letni ravni. Zelo suhi meseci so bili januar, april, avgust in september, nekoliko nadpovprečno namočena sta bila le marec in junij. Ali bo leto 2011 najbolj suho leto  v zadnjih nekaj desetletjih, bo odločala predvsem počasi iztekajoča se meteorološka jesen, ki je v dolgoletnem povprečju sicer najbolj namočena.

Kumulativa padavin na meteorološki postaji Zaplana v zadnjih šestih letih.

Dejstvo je, da je leto 2011 zaenkrat izjemno skopo s padavinami in da precej zaostaja za doslej najbolj suhim letom 2006. Omeniti je potrebno, da je bilo leto 2006 v okolici Logatca eno izmed najbolj suhih let v obdobju po letu 1961, po tem kriteriju pa ga lahko leto 2011 še preseže. Torej ni nemogoče, da bo, upoštevajoč zadnjih 50 let, skoraj rekordno namočenemu letu 2010 sledilo rekordno suho leto 2011. Zaradi lege Slovenije v bližini Sredozemlja pa ne gre izključiti tudi scenarija, po katerem bi bilo lahko leto 2011 še običajno namočeno.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

V četrtek 6. oktobra  je bila na meteorološki postaji Zaplana izmerjena najvišja oktobrska temperatura od pričetka meritev jeseni 2002. Ob jugozahodnem vetru se je ogrelo do 22,8 °C, kar je bilo za tri desetinke stopinje Celzija več od dotedanjega rekorda, zabeleženega 7. oktobra 2009. Na območju Zaplane so sicer v zadnjih nekaj oktobrskih dneh najvišje dnevne temperature opazno zaostajale za temperaturami na nekaterih drugih okoliških meteoroloških postajah. Vzrok je bil prizemni vzhodni veter iz smeri hladne Ljubljanske kotline in najvišja dnevna temperatura je bila na Zaplani tako dosežena šele zadnji dan toplega vremena ob jugozahodniku. V letošnjem letu je bilo zabeleženih že veliko pozitivnih temperaturnih rekordov in skoraj nemogoče se je zdelo, da bi lahko snežilo le dan za rekordno visokimi temperaturami.

Zaradi bližine hladne fronte se je 7. oktobra zjutraj že pooblačilo, sledilo pa je toplo dopoldne s temperaturo okoli 15 °C z občasnimi rahlimi padavinami. Precej hladnejša zračna masa, ki so jo spremljali okrepljen severni veter in močnejši nalivi, je Zaplano dosegla okoli 11.00 ure dopoldne. Z nadaljevanjem padavin se je temperatura spuščala in sredi popoldneva so se pri temperaturi 3,5 °C med dež pričele mešati prve snežinke. Sneg je nad dežjem kmalu prevladal in ob 17.00 uri so bili na Spodnji Zaplani (nadmorska višina 566 m) izmerjeni 4 cm snega. Moker sneg je upogibal še povsem olistano drevje, vendar je bilo snega za obsežnejši snegolom premalo. Zaradi olistanega drevja v gozdu sploh ni bilo snežne odeje, sicer pa se je snežna odeja obdržala do naslednjega dne. Ob snežni odeji je temperatura ponoči padla na -0,3 °C in tako je bila zabeležena prva negativna temperatura v letošnji jeseni. Izmerki elektronskega dežemera niso bili pravilni, po meritvah s klasičnim dežemerom pa je v celotnem poslabšanju padlo 51,2 mm padavin.

Jesen in zima.

Sneženje 7. oktobra je doslej najzgodnejše sneženje vsaj od pričetka meteoroloških opazovanj na Zaplani, ki sedaj potekajo že petnajsto leto. Oktobrski sneg je bil v novejšem času zabeležen v zadnji dekadi oktobra 2003, ko ga je zapadlo preko 20 cm, manj pa ga je bilo ob koncu oktobra 1997. Najzgodnejše sneženje po letu 1961 se je vsaj na območju Rovt nad Logatcem (700 m) pojavilo 17. septembra 1977.

September 2011 je bil v osrednji Sloveniji rekordno topel mesec in glede na dolgoletno temperaturno povprečje za obdobje 1961-1990 je pozitivni temperaturni odklon znašal tudi do 4 °C. Celo na meteoroloških postajah z vsaj 100-letnim merilnim nizom je minil do sedaj najtoplejši september. Visoka povprečna temperatura je bila posledica dolgotrajnega ustaljenega vremena in le ene same ohladitve. Sušnost tal se je stopnjevala in tako je bilo kljub ustaljenemu vremenu z jasnimi in mirnimi nočmi manj tudi megle, ki se je navadno tudi hitro razkrojila. Minil je še eden podpovprečno namočen mesec in na letni ravni se v tem delu Notranjske že kaže izjemen primankljaj padavin.

Povprečna septembrska temperatura na Zaplani je bila 16,5 °C in tako je bil letošnji september daleč najtoplejši od pričetka stalnih meritev temperature leta 2006. Povprečna najnižja temperatura je znašala 11,4 °C in povprečna najvišja 22,9 °C. Najnižja temperatura je bila 6,1 °C (20. septembra), najvišja pa 32,2 °C (4. septembra). Zabeleženih je bilo kar devet toplih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C, rekordno visoka pa je bila tudi absolutno najvišja septembrska temperatura. Po živosrebrnem maksimalnem termometru se je 4. septembra ogrelo celo do 32,5 °C in sploh prvič v obdobju meteoroloških meritev je temperatura presegla 30 °C še v septembru. V drugi polovici meseca se je na Zaplani že pričel kazati vpliv bližnje hladne in zamegljene Ljubljanske kotline, saj so bile temperature v dopoldanskem času nižje kot v bližnji okolici. Padlo je 92,5 mm dežja, kar je le 43 % dolgoletnega septembrskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. 12. septembra je popoldansko nevihto spremljala tudi manjša toča. Močnejši sunki vetra niso bili izmerjeni, na mesečni ravni pa je bila najbolj zastopana vzhodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani septembra 2011.

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 17. avgustom in 16. septembrom, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura zraka 0,1 °C izmerjena 29. avgusta. Na meteorološki postaji Zaplana 21 m nad mraziščem se je istega jutra ohladilo na 9,3 °C. V zadnjem merilnem obdobju se je temperatura v mrazišču izraziteje spustila še 7. septembra (2,1 °C), 16. septembra (2,6 °C) in 30. avgusta sredi noči (3,7 °C). V mrazišču je bilo najtopleje 22. in 26. avgusta ob jugozahodnem vetru, ko se je ogrelo do 33,9 °C. Na meteorološki postaji nad mraziščem je bilo v obeh dneh, še posebno pa 26. avgusta s 34,7 °C, bolj vroče.

Daleč najnižje dnevne temperature so bile zabeležene v mrazišču Globoka dolina pri Jezercu, kjer prizemni temperaturni obrat (ko temperatura v določeni plasti zraka narašča z višino) zaradi hladnih tal ni kot v mrazišču Dolinca omejen le na nočni čas, temveč vztraja tudi čez dan. V nizu vročih dni s temperaturo nad 34 °C je bilo v tem mrazišču na nadmorski višini 489 m tudi za več kot 10 °C hladneje kot na zgornji meteorološki postaji Zaplana. V času najhujše vročine je bilo merilno mesto v mrazišču hladnejše tudi od precej višjih merilnih mest na Javorniku pri Črnem Vrhu in celo Blegošu. Za mrazišče Globoka dolina so značilne nizke dnevne temperature, nočne temperature pa so v primerjavi z mraziščem Dolinca precej višje.

Na območju Zaplane je bila v minulem poletju nevihtna aktivnost izrazito skromna in najmočnejša nevihta v tekočem letu je nastala šele 12. septembra. Na jugozahodu so že od poldneva nastajale posamezne plohe in nevihte. Prva je območje Zaplane obšla severno, druga pa je Zaplani prinesla naliv z manjšo točo. Na podlagi samodejne vremenske postaje je v kratkem času padlo 18,7 mm, po klasičnih meritvah pa 20 mm dežja. Naliv je spremljala toča, posamezna zrna pa so v premeru dosegala velikost 1,5 cm in tako povzročila manjše poškodbe na vrtninah. Zrna toče so bila značilno sestavljena iz več plasti ledu.

Posamezna zrna toče so presegla velikost 1 cm.

Nevihta je nastala praktično nad Zaplano in se pomaknila v smeri Vrhnike, tako da so bile razlike v izmerjeni količini padavin med okoliškimi vremenskimi postajami velike. Na Vrhniki je padlo 8 mm dežja, v Gornjem Logatcu pa padavin že ni bilo več. Ob večerni razjasnitvi so nastajale številne frontalne meglice, ki so bile omejene na območja, namočena od popoldanskih neviht. Naslednji dan so bile temperature na Zaplani in tudi na splošno v okolici Logatca občutno nižje kot drugod. Deloma je vzrok vzhodni veter, ki je dopoldne iz dvignjenega temperaturnega obrata nad Ljubljansko kotlino na Zaplano dovajal hladnejši zrak z meglo, popoldansko ogrevanje pa so zavrla namočena tla, saj se je veliko toplote Sonca porabilo bolj za izhlapevanje kot za dvig temperature. Opisani primer jasno kaže, kakšen vpliv je imela suša na potek temperature na Zaplani med avgustovskim vročinskim valom.

Večerne frontalne meglice so bile omejene na Spodnjo Zaplano in ne na Logatec (v ozadju fotografije), ki ga popoldanske nevihte niso dosegle.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

Vročinski val avgusta 2011 je bil na meteorološki postaji Zaplana najhujši od pričetka meritev leta 2002, na podlagi arhivskih meteoroloških podatkov s sosednjih meteoroloških postaj pa na tem območju po letu 1950 verjetno ni bilo tako visokih temperatur. Letošnji avgust je bil manj vroč od avgusta v izjemno vročem poletju 2003, a tokrat je bil niz izjemno vročih dni daljši in izmerjena je bila višja absolutno maksimalna temperatura zraka. Zelo visoke temperature so bile izmerjene ravno na območju Notranjske, medtem ko so bile glede na nadmorsko višino relativno nižje na Primorskem in po nižinah osrednje ter vzhodne Slovenije. Meritve temperature v hribih v bližnji okolici Zaplane so pokazale, da so bile na nekaterih merilnih mestih izjemno visoke temperature in da bi na podlagi teh izmerkov v nižinah pričakovali višje temperature od izmerjenih.

Temperatura zraka je bila v posebej izdelanih termometrskih zaklonih (zaščita pred Soncem in padavinami) 2 ali 3 m nad tlemi merjena na Zaplana-Ulovki (približna nadmorska višina merilnega mesta 795 m), Javorniku nad Črnim Vrhom pri Idriji (1200 m) in na Blegošu (1540 m). Za primerjavo je dodana še meteorološka postaja  na Spodnji Zaplani (klasična meteorološka hišica), ki se od preostalih merilnih mest edina nahaja v spodnjem, hladnejšem delu temperaturnega obrata. Časovni potek temperature ob višku vročinskega vala med 22. in 27. avgustom govori o zares visokih temperaturah, ki so se ob vročinskem valu pojavile na višjeležečih območjih Notranjske. Na Javorniku, 1200 m visoko, se je 23. avgusta ogrelo celo do 30,2 °C. Izjemnost vročinskega vala potrjuje tudi uradna meteorološka postaja Vojsko nad Idrijo (1067 m), kjer je bil s 30,5 °C izenačen temperaturni rekord iz julija 2006. Glede na tako visoke temperature v hribih bi pričakovali predvsem po nižinah jugovzhodne Slovenije višje temperature, ki pa jih je v glavnem preprečil prizemni vzhodni veter. V jugozahodnem delu Slovenije je vročino krepila tudi izrazita sušnost. Na Blegošu zaradi večje nadmorske višine pričakovano ni bilo vročih dni s temperaturo nad 30 °C, najvišja temperatura 25,7 °C pa je bila prav tako izmerjena 23. avgusta. Temperatura je bila nižja kot na podobno visokem merilnem mestu pri Domu na Komni (1520 m). Na tamkajšnjem merilnem mestu Slovenskega meteorološkega foruma je bila najvišja temperatura 27,0 °C, zaradi planote pa so nočne temperature nižje kot na Blegošu.

Časovni potek temperature tekom vročinskega vala ob koncu avgusta 2011.

V hribih je bila najvišja temperatura izmerjena 23. avgusta, ko pa je na Zaplani in tudi na Ulovki pihal prizemni vzhodni veter. Tako je bila na omenjenih dveh merilnih mestih najvišja temperatura izmerjena ob jugozahodnem vetru 26. avgusta. Zaradi kombinacije smeri vetra je bilo merilno mesto na Javorniku v glavnem precej hladnejše od Ulovke, toda absolutni maksimum je bil na Javorniku kljub 400 m razlike v nadmorski višini le malo nižji kot na Ulovki. Na Spodnji Zaplani so bili dnevni maksimumi za dobre 3 °C višji kot na Ulovki, občutno nižji pa so bili zaradi temperaturnega obrata temperaturni minimumi.

Topla noč z najnižjo nočno temperaturo nad 20 °C je bila 23. avgusta zabeležena celo na Javorniku, medtem ko je znašala na Blegošu najnižja nočna temperatura 19,6 °C. Največ toplih noči, kar šest zapored, pa je bilo pričakovano zabeleženih na Ulovki. Tam je bila 26. avgusta zjutraj temperatura 20,7 °C, na Spodnji Zaplani pa zaradi temperaturnega obrata 13,7 °C. Podobno velika jutranja temperaturna razlika se je med obema merilnima mestoma pojavljala tekom celotnega vročinskega vala. Prav zaradi nižjih temperaturnih minimumov je bila povprečna mesečna temperatura na Spodnji Zaplani le za desetinko stopinje Celzija višja kot na sicer precej višji Ulovki.

Od suše porumeneli bukovi gozdovi na Javorniku.

Viri podatkov:

– poročilo državne meteoroloÅ¡ke službe o vročinskem valu avgusta 2011

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

Med poletne mesece se v meteorologiji prišteva junij, julij in avgust. Meteorološko poletje 2011 je bilo zelo raznoliko in menjavala so se hladna, kot tudi zelo vroča obdobja. V povprečju so slednja precej prevladala nad prvimi in tako je bilo poletje 2011 na območju osrednje Slovenije za 2 °C toplejše od dolgoletnega povprečja. Na meteorološki postaji Zaplana so bili zabeleženi nekateri temperaturni in padavinski ekstremi. Po izjemno namočeni prvi tretjini junija in zmerno namočenem juliju se je v avgustu pojavila huda suša. Na meteorološki postaji je bila zabeležena doslej najtoplejša noč, druga najnižja julijska temperatura, ob koncu avgusta pa je bil zabeležen doslej najhujši vročinski val s celim nizom izjemno vročih dni in tudi doslej najvišjo izmerjeno temperaturo zraka.

Povprečna poletna temperatura je na Zaplani znašala 18,2 °C, povprečna maksimalna 24,4 °C, povprečna minimalna pa 12,9 °C. Minulo poletje je bilo tako najtoplejše od pričetka stalnih meritev temperature v letu 2006. Najhladnejši mesec je bil  junij, najtoplejši avgust. Druga polovica avgusta je bila na mnogih meteoroloških postajah celo najtoplejša doslej. Najnižja poletna temperatura je bila izmerjena 3. julija (5,6 °C), najvišja pa 26. avgusta (34,7 °C). Klasični živosrebrni termometer je izmeril celo temperaturo 35,0 °C. Temperatura je na Zaplani presegla 25 °C v 38 dneh, 30 °C pa v 13 dneh. Glede na arhivske podatke je v preteklosti veliko poletij minilo brez vročih dni, v zadnjem času pa je postalo večje število vročih dni pravilo. V nasprotju z nekaj zadnjimi poletji pa se je letos temperatura v mrazišču Dolinca večkrat spustila pod ledišče. 3. julija se je ohladilo celo na -1,1 °C, kar je najmanj v juliju od pričetka meritev leta 2004. Iste noči je bila na zgornji meteorološki postaji zabeležena druga najnižja julijska temperatura doslej, a že čez deset dni se ponoči ni ohladilo pod 20 °C in tako je bila zabeležena topla noč, prva od pričetka meritev leta 2002.

Skupaj je v poletju padlo 364,5 mm padavin, kar je 83 % dolgoletne povprečne količine poletnih padavin na bližnji meteorološki postaji Rovte. Padavine so bile razporejene neenakomerno, saj je po izjemno namočeni prvi tretjini junija, v prvih osmih dneh je padlo 120 mm dežja, sledil zmerno namočen julij in zelo sušna druga polovica avgusta. 4. avgusta je padlo 30 mm dežja, do konca meseca pa je ob rekordni vročini padlo le še 6 mm dežja. V primerjavi s severno polovico države je bila na Zaplani nevihtna aktivnost majhna in v glavnem omejena na mesec junij. Najmočnejša nevihta v minulem poletju je Zaplano z vzhoda prešla 2. junija.

Po hudem vročinskem valu v avgustu se je vročina nadaljevala tudi še v začetku septembra. Na meteorološki postaji Zaplana je bila od pričetka meritev jeseni 2002 najvišja septembrska temperatura 27,2 °C izmerjena 12. septembra 2008. V petek 2. septembra 2011 je bila ta vrednost že presežena, saj se je ogrelo do 28,9 °C. Še višje, vse do 32,2 °C in celo do 32,5 °C po živosrebrnem termometru pa je temperatura segla čez dva dni. V nedeljo 4. septembra je bil torej prejšnji septembrski rekord močno presežen. Podobno kot v avgustu je imela tudi tokrat sušnost tal velik vpliv na temperaturo zraka. Na posameznih meteoroloških postajah je bila 4. ali 3. septembra izmerjena najvišja septembrska temperatura zraka od pričetka meritev. Take postaje so bile v tem delu Slovenije Postojna, Nova vas (Bloke), Babno Polje, Ljubljana in Topol pri Medvodah.

Viri podatkov:

– poročilo državne meteoroloÅ¡ke službe o vročinskem valu in neurjih v začetku septembra 2011