Zaplana je primer območja, kjer obstaja še posebej močna povezanost med reliefom in lokalnim podnebjem, saj leži na stiku več reliefnih enot, kot so Rovtarsko hribovje, Logaško polje in Ljubljansko barje, velik vpliv pa ima tudi bližnja dinarska gorska pregrada. V reliefno razgibanem svetu pridejo lokalne značilnosti podnebja do izraza ob stabilnem anticiklonalnem vremenu, kakršno je vztrajalo v drugi polovici novembra.

V konkretnem primeru je prišla do izraza lega Zaplane v bližini Ljubljanskega barja, kjer se je zadrževalo jezero hladnega zraka z meglo. Na Zaplani je bilo zabeleženih veliko ledenih dni z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem, pogosta je bila megla z ivjem, za nameček pa so bile zaradi jasnih noči vsaj na začetku hladnega obdobja nizke tudi jutranje temperature. Že skoraj zimske vremenske razmere so bile dolgo časa omejene na manjši del Zaplane, le proti koncu hladnega obdobja so se pojavile tudi drugod v bližnji okolici.

ÄŒeprav v prvih dneh hladnega obdobja megla nad Ljubljanskim barjem ni segala visoko, pa je skupaj s hladnim zrakom občasno pljusknila čez Spodnjo Zaplano do nadmorske viÅ¡ine okoli 600 m. Potek vremenskih razmer je bil zelo prikladen za nizke temperature. Zaradi nižje megle so bile noči na Zaplani jasne, plitva megla pa se je navadno razÅ¡irila Å¡ele v dopoldanskem času. Tako so bile nizke nočne in tudi dnevne temperature. Zaradi vetra, ki je pihal iz meglenega pokrova nad Ljubljanskim barjem, so bile na Zaplani tudi v obdobjih brez megle nizke temperature. V vremenskem žargonu bi ta veter lahko poimenovali kot “veter iznad pokrovke”. Kot se je izkazalo kasneje so se vremenske razmere na Spodnji Zaplani najbolj razlikovale od tistih v okolici v prvih nekaj dneh s plitvo meglo, saj so se v nasprotju z okolico na vremenski postaji Zaplana ledeni dnevi nepretrgoma vrstili. Potrebno je tudi opozoriti, da na območju Zaplane megla ne miruje tako kot na dnu Ljubljanske kotline, temveč ob tem piha veter, oblačnost pa je v gibanju. Nastalo je kompaktnejÅ¡e trdo ivje, samo v bolj zatiÅ¡nih legah pa se je pojavilo mehko ivje v obliki iglic. Podatki o smeri in hitrosti vetra za opisano obdobje so pomanjkljivi, saj je vetromer na vremenski postaji zamrznil že 17. novembra.

Pogled z Zgornje Zaplane na meglo, ki je v prvih nekaj dneh z vzhoda dotekala samo preko naselij Prezid, Jerinov grič in Ograje. Nad meglo je segala Strmica (625 m).

V dneh, ko je temperatura marsikje presegala 10 °C, se na Zaplani celo sredi dneva ni ogrelo nad ledišče. 14. in 15. oktobra se je temperatura še pozpela nad ničlo, nato pa se je do 27. novembra, ko je hladen zrak razpihal jugozahodni veter, zvrstilo kar 11 zaporednih ledenih dni. Take temperature so bile omejene predvsem na Spodnjo Zaplano, ki leži najbolj na poti zračnim masam nad bližnjo Ljubljansko kotlino. Jutranji mraz se je stopnjeval, saj je bilo v torek 15. novembra -4,7 °C, naslednji dan -5,7 °C, nato pa je temperatura v treh jutrih padla pod -6 °C. Zaradi debelejše megle v Ljubljanski kotlini so bile tam nočne temperature čedalje višje v primerjavi z dvignjeno Zaplano, kjer so bile jasne vsaj noči.

Temperaturne razlike med sicer bližnjimi kraji so bile izjemno velike. Na zasebni vremenski postaji na Petkovcu in v Logatcu so bile jutranje temperature sicer nižje kot na Spodnji Zaplani, povsem drugače pa je bilo podnevi. 18. novembra popoldne je bilo na postaji Petkovec 8 °C, na Zaplani 2 km vzhodneje pa -2 °C. Na Zaplani so ogrevanje ozračja pogosto prekinjali nenadni vdori hladnega zraka z meglo, kar lahko na spodnjem grafu prepoznamo kot izrazita temperaturna nihanja. Podobna nihanja je zabeležila tudi zasebna vremenska postaja v Šentjoštu nad Horjulom, ki se je praktično ves čas nahajala le malo nad meglenim pokrovom. Iz grafa še izhaja, da so 18. novembra večjim motnjam v gibanju temperature na Zaplani z manjšim časovnim zamikom sledile tudi motnje na Petkovcu. Na Logatec imajo hladnejše zračne mase iz smeri Ljubljanskega barja večji vpliv kot na Petkovec, tako da so bile v Logatcu dnevne temperature nekoliko nižje, še vedno pa občutno višje od tistih na Zaplani. 20. novembra se je zgornja meja nizke oblačnosti nekoliko dvignila, pokrivala je precej večje območje in tega dne je bil prvi ledeni dan zabeležen tudi na vremenskih postajah Logatec in Petkovec, na Zaplani pa se je najvišja dnevna temperatura povzpela le do -3,3°C.

Časovni potek temperature zraka v izbranih novembrskih dneh na vremenskih postajah Zaplana in Petkovec, ki sta med seboj oddaljeni zgolj 2 km.

Plitva megla na Spodnji Zaplani 17. novembra zvečer.

Plitva megla na Spodnji Zaplani 17. novembra ni presegala nadmorske višine 580 m.

Po 23. novembru se je nizka oblačnost še bolj dvignila in je presegla tudi vrh Ulovke, ki se je pred tem sicer ves čas kopala v Soncu. Nadmorska višina Spodnje Zaplane okoli 550 m je bila tekom anticiklona še posebej ugodna za pojav ledenih dni. Na samem dnu Ljubljanskega barja je bil glede na agrometeorološko postajo Borovnica in zasebno vremensko postajo v bližnjem Bregu prvi ledeni dan zabeležen že 15. novembra, nato pa so se ledeni dnevi brez prekinitve vrstili. Tega dne se je na Zaplani zaradi deloma sončnega vremena še ogrelo nad 0 °C. Nasprotno pa se je po 23. novembru niz ledenih dni na dnu Ljubljanskega barja zaradi dviga nizke oblačnosti zaključil, medtem ko je v krajih nad 500 m nadmorske višine temperatura še ostajala pod lediščem. V dneh, ko se je Zaplana nahajala v spodnjem delu oblačnega pokrova je bil dnevni temperaturni potek gladek in brez nihanj, kakršne so se pojavljale v dneh s plitvo meglo.

Gibanje meglenega pokrova po višini, in sicer 19. novembra (580 m), 22. novembra (650 m) in 23. novembra (1000 m).

Kot kažejo satelitski posnetki je bila 800 m visoka Ulovka v oblačnem pokrovu morda le v dveh dneh tekom celotnega hladnega obdobja. Vremenska postaja na območju Spodnje Zaplane pa je bila v vseh primerih pod vplivom meglenega pokrova nad Ljubljansko kotlino. V prvih nekaj dneh, ko je bila megla še nižje (580 m ali manj), so bile nizke dnevne temperature omejene na Spodnjo Zaplano, ob tem pa se megla ni razširila na Logaško polje, čeprav le-to leži nižje. Kljub morebitnemu sončnemu vremenu so bile temperature nizke, saj je iz bližnjega meglenega pokrova pihal veter. Ob dvigu (650 m) in hkratni razširitvi megle so se nizke dnevne temperature pojavile tudi na vremenskih postajah Petkovec in Logatec. V obeh primerih je bila Zgornja Zaplana zahodno od Ulovke pred vdori zračnih mas iz Ljubljanske kotline zavarovana z višjim grebenom.

Med deli Zgornje Zaplane (Planina nad Vrhniko, Ulovka) in Spodnjo Zaplano so bile z redkimi izjemami ogromne razlike v vremenskih razmerah. Na Spodnji Zaplani se je zaradi hladnih noči pojavljala močna slana, zaradi dnevne megle pa je nastajalo ivje, ki se je ohranilo tudi čez dan. 17. in 19. novembra je bilo ivje dolgo že do 3 cm.

Pogled s Planine nad Vrhniko (735 m) na območje med Vrhniko in Logaškim poljem (foto: Iztok Miklavčič).

Pogled na jezik hladnega in meglenega zraka pod Planino nad Vrhniko (foto: Iztok Miklavčič).

Mehko ivje.

Narava je drevju prehitro nadela novoletno okrasje.

Na Spodnji Zaplani so predvsem v prvih nekaj dneh vladale povsem drugačne vremenske razmere kot v bližnji okolici.

Visoka trava v ivju, pod drevjem pa so bila tla marsikje prekrita tudi z odpadlim ivjem.

27. novembra je jugozahodni veter spihal hladen zrak, koliko ivja je nastalo tekom hladnega obdobja pa pove podatek, da so bila tla pod drevjem prekrita tudi z 10 cm debelo plastjo odpadlega ivja. Na Zaplani se je temperatura dvignila do 7,7 °C, kar je precej manj kot v Logatcu, Šentjoštu nad Horjulom in na Vrhniki. Razlika je bila predvidoma posledica ivja, ki je v gozdu na debelo prekrivalo tla in ki je v meteorološki hišici na Zaplani oklepalo termometre. Ob segrevanju je lahko ivje odpadlo le na dno meteorološke hišice, ko pa je skozi hišico ob že bolj suhem ozračju zapihal močnejši veter, se je zaradi izhlapevanja naraščanje temperature ustavilo. Termometri so dejansko merili temperaturo mokrega termometra, namen meteorološke hišice pa ni zgolj varovanje merilnikov pred Soncem, temveč tudi pred padavinami.

Viri podatkov:

– vremenski portal državne meteoroloÅ¡ke službe ARSO-meteo.si

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– satelitske slike MODIS

– aplikacija GoogleEarth

– mreža agrometeoroloÅ¡kih postaj MKGP FURS

Zaplana je precej megleno območje, saj je v viÅ¡jih legah v času ciklonalnega tipa vremena (“slabo” vreme) pogosta pobočna megla, ob ustaljenem vremenu pa v nižjih legah radiacijska megla, ki je sicer najpogostejÅ¡i tip megle v naÅ¡em nižinskem svetu. Pobočna megla nastane ob dveh različnih tipih vremena, megla ki v teh dneh ovija Zaplano pa je posledica nizke oblačnosti nad bližnjim Ljubljanskim barjem. Vpliv te megle se kaže predvsem na krajÅ¡em trajanju Sončevega obsevanja in posledično na nižji dnevni temperaturi zraka.

Spodnja slika kaže pravzaprav tipično vremensko situacijo, v kateri se opisani tip megle pojavi. Megla se na območje Logatca razširi iz Ljubljanske kotline, običajno pa sega še po Hotenjskem podolju približno do Godoviča, na jugu pa do Planinskega polja. Neredko se dogaja, da predstavlja na območju Zaplane ločnico med sončnim in meglenim vremenom 700 m visok greben nad Jerinovim gričem, ki razmejuje Spodnjo od Zgornje Zaplane. Na podlagi slike je 801 m visoka Ulovka na Zaplani segala nad zgornjo mejo nizke oblačnosti, v spodnjem levem delu slike pa ne gre za meglo, temveč za oblake.

Megla 1. novembra 2011 ob 13. uri popoldne je na območje Logatca segala skozi t.i. Vrhniška vrata. Slika je produkt aplikacije Google Earth in je kombinirana s satelitsko sliko oblačnosti MODIS.

Zaradi omenjene megle so lahko  pozimi vremenske razmere na območju Logatca popolnoma neprimerljive s kraji v južnem delu Notranjske in na Idrijskem. Manjše doline na Idrijskem in plitva kraška polja Notranjske imajo sicer pogosto radiacijsko meglo, ki pa se navadno razkroji že v zgodnjih dopoldanskih urah. To je povsem drugače kot na logaškem, kjer gre za aktivni dotok  megle iz precej večje Ljubljanske kotline. Posledice megle se v zadnjih nekaj dneh kažejo v tem, da so na Zaplani jutranje temperature sicer nekoliko višje kot v krajih z jasno nočjo, predvsem pa so zaradi dolgotrajne megle občutno nižje dnevne temperature. Tako je znašala 1. in 2. novembra razlika v najvišji dnevni temperaturi zraka med Postojno in Zaplano (podobna nadmorska višina) kar 10 °C. Razlika ni bila dosti manjša tudi v primerjavi z višjimi kraji na južnem Notranjskem, kot so Bloke in Babno Polje.

Ker opisana vremenska situacija ni izjemna oziroma je kar tipična za jesenske in zimske mesece, bi bilo zanimivo proučiti vpliv krajšega trajanja Sonca zaradi megle v okolici Zaplane in Logatca na ogrevalno sezono, uporabnost modernih sistemov za zimsko izkoriščanje energije Sonca in splošno dojemanje ljudi. Ni zanemarljivo, da je bilo 1. in 2. novembra denimo na Blokah okoli 15 ur Sonca, na Zaplani pa praktično 0 ur. Običajno je megla še bolj omejena na območje Logatca kot pa v opisanem primeru, predvsem pa je pomembno dejstvo, da se velike razlike v vremenskih razmerah pojavljajo med sicer bližnjimi kraji.

Viri podatkov:

– vremenski portal ARSO-meteo.si

– MODIS Rapid Response Project/NASA

V zadnjih nekaj letih se redko zgodi, da bi bilo mesečno povprečje nižje od tistega pred desetletji. Tak primer je bil oktober 2011, v katerem je negativni temperaturni odklon glede na dolgoletno temperaturno povprečje za obdobje 1961-1990 znašal pol stopinje Celzija.  Za temi suhoparnimi podatki o temperaturnem povprečju pa se skriva vremensko izjemno dinamičen mesec, saj je rekordno visokim temperaturam v začetku meseca sledila močna ohladitev z zelo zgodnjim sneženjem, v drugi polovici meseca pa je snežilo še enkrat in za oktober padlo rekordno veliko snega. Za nameček se je v vmesnem obdobju zvrstilo za oktober neobičajno veliko dni s temperaturo pod lediščem.

Povprečna oktobrska temperatura na Zaplani je bila 7,5 °C in tako je bil letošnji oktober po temperaturnem povprečju identičen lanskemu oktobru. Povprečna najnižja temperatura je znašala 3,6 °C in povprečna najvišja 12,3 °C. Najnižja temperatura je bila -3,7 °C (17. oktobra), najvišja pa 22,8 °C (6. oktobra). Zabeleženih je bilo kar devet hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C, kar je največ po oktobru 2003. Kljub snežni odeji se v mraziščih temperatura ni spustila tako nizko, kot denimo v oktobru 2003 (-21 °C), vseeno pa se je ohladilo do okoli -10 °C. V drugi polovici meseca se je na Zaplani že pričel kazati vpliv bližnje zamegljene in hladnejše Ljubljanske kotline, saj so bile dnevne temperature precej nižje kot v bližnji okolici. Ravno prizemni vzhodni veter iz smeri kotline je bil vzrok, da tudi na začetku meseca ni bila zabeležena še višja temperatura od izmerjenih 22,8 °C. Padlo je 199,3 mm padavin, kar je 92 % dolgoletnega oktobrskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Šlo je za najbolj namočen oktober od pričetka meritev padavin na Zaplani leta 2006. Padavine so bile v glavnem omejene na tri dneve v mesecu, v katerih je padlo nad 50 mm dežja oziroma snega. Rekordno visokim oktobrskim temperaturam v začetku meseca je 7. oktobra sledila močna ohladitev s sneženjem, ob katerem je bilo izmerjeno 4 cm snega. Rekordnih 25 cm snega 20. oktobra pa je zaradi takrat še vedno olistanega drevja spremljal snegolom. Močnejši sunki vzhodnega vetra s hitrostjo okoli 40 km/h so bili izmerjeni ob prehodu druge izrazite hladne fronte 20. oktobra, v povprečju pa so meseca oktobra izrazito prevladovali vetrovi vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani oktobra 2011.

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 16. septembrom in 23. oktobrom, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura zraka -9,9 °C izmerjena 17. oktobra. Na meteorološki postaji Zaplana 21 m nad mraziščem se je istega jutra ohladilo na -3,7 °C. V zadnjem merilnem obdobju se je temperatura v mrazišču izraziteje spustila še 18. oktobra (-9,2 °C), 16. oktobra sredi noči (-5,9 °C) in 15. oktobra (-5,3 °C). V mrazišču je bilo najtopleje 17. septembra ob vzhodnemu vetru, ko se je ogrelo do 25,6 °C. Na meteorološki postaji nad mraziščem je bilo tega dne hladneje s temperaturo 23,9 °C.

Kljub snežni odeji, ki je mrazišča pokrivala 8. oktobra in dneve po 20. oktobru, v njih zaradi oblačnosti ni bilo ekstremno nizkih temperatur (oktobrski rekord je denimo -20,6 °C, izmerjen 26. oktobra 2003 v Dolinci). Te torej niso bile vezane na snežno odejo, temveč na suho in jasno noč 17. oktobra, ko so prevladovali splošni severni vetrovi. V omenjeni noči zanimivo ni bilo najhladneje v mrazišču Dolinca, temveč v sosednjem mrazišču Dvojček. Ker so v obeh mraziščih (samo ponoči) potekale vzporedne meritve temperature zunaj zaščite pred Soncem in padavinami, so izmerki nekoliko drugačni od izmerkov standardnega termometra, ki že ves čas stoji v Dolinci. Po teh meritvah se je 17. oktobra v mrazišču Dolinca ohladilo do -10,3  °C, v Dvojčku pa do -10,6  °C.

Potek temperature v obeh mraziščih v noči na 17. oktober 2011.

Mrazišče Dvojček je reliefno bolj odprto od Dolince in ima s tem večji potencial za zelo nizke temperature. Ta potencial pa se redko izrazi, saj pomeni večja plitvost mrazišča večjo možnost, da veter ovira nočno ohlajanje. V Dvojčku je tudi precej viÅ¡ja temperatura tal, kar je odraz pokoÅ¡ene trave in večje osončenosti mrazišča v primerjavi z Dolinco. Zaradi viÅ¡je temperature tal mrazišče Dvojček večji del leta po povprečni in tudi po najnižji jutranji temperaturi ne more “konkurirati” Dolinci, vse pa se spremeni, ko mrazišča prekrije snežna odeja, ki učinkovito zaustavi izhajanje toplote iz tal. V takih primerih je bilo mrazišče Dvojček, vsaj v večernih urah, tudi za 3 °C hladnejÅ¡e od Dolince.

Snegolom se pojavlja zlasti ob zgodnje jesenskih in poznih spomladanskih sneženjih, ko pada pri mejni temperaturi na olistano drevje moker sneg. Iglavci so ogroženi predvsem ob obilnejših zimskih pošiljkah mokrega snega, takrat pa listavci odvržejo listje. V zadnjih nekaj letih se je na Zaplani snegolom pojavljal predvsem zgodaj jeseni in ne spomladi, kar se je sicer pogosto dogajalo v preteklosti. Drevje je tako utrpelo škodo ob sneženju oktobra 2003, medtem ko je bila ob zelo zgodnjem sneženju 7. oktobra 2011 količina snežnih padavin premajhna za pojav snegoloma.

Debelejša snežna odeja v oktobru se je v širši okolici Logatca pojavila v letih 1970, 1974, 1992 in predvsem 2003, ko je bilo na Zaplani okoli 22 cm snega. Arhivski podatki pa kažejo, da po letu 1961 v oktobru na Zaplani še ni bilo toliko snega, kot ga je padlo ob minulem sneženju. Oktobrsko sneženje, pri čemer pride do nastanka snežne odeje, se redko pojavlja. V letošnjem oktobru pa je zanimivo snežilo že kar dvakrat. Sneženje 7. oktobra je bilo izjemno zgodnje, toda k sreči le s 4 cm snega, precej bolj obilno pa je bilo sneženje 20. oktobra.

Slovenijo je dosegla hladna fronta, njen prehod pa je upočasnil nastanek ciklona nad severno Italijo. Občasnim predfrontalnim padavinam so v četrtek zjutraj sledile obilnejše padavine. Jutro je bilo še toplo s temperaturo 11 °C, okoli 11.00 ure dopoldne pa je na Zaplani že snežilo. Padavine so vztrajale do polnoči in snežna odeja se je za mesec oktober izjemno odebelila. Ta je svojo maksimalno debelino dosegla ob 21.00 in 22.00 uri zvečer, ko je na pokošeni travnati podlagi, na nadmorski višini 566 m, merila 25 cm. V petek, 21. oktobra zjutraj, je bilo snega še 20 cm.

20-centimetrska oktobrska snežna odeja v četrtek popoldne.

Moker sneg je predstavljal veliko breme za Å¡e vedno olistano drevje.

Za aktualno sneženje so bile značilne velike razlike v višini snega med sicer bližnjimi kraji. Ob 20.00 uri zvečer je bilo na Zaplani 24 cm snega, 80 m nižje na zasebni vremenski postaji Gornji Logatec ga je bilo 14 cm, v nižjem delu Petkovca pa 11 cm, vendar so se nato razlike zmanjšale, saj se je debelejša snežna odeja na Zaplani bolj sesedla. V celotnem poslabšanju vremena je bilo na vremenski postaji Zaplana izmerjeno 72 mm padavin. Moker sneg je povzročal težave pri preskrbi z električno energijo, na območju vremenske postaje Zaplana so bili še v noči po sneženju pogosti vendar krajši izpadi elektrike. Polomljenega je bilo kar nekaj drevja, ki je bilo v času sneženja še olistano.

Kasnejše višje temperature so le počasi odstirale naravne zavese.

 Sneg v poletnem ambientu.

O sneženju 20. oktobra je na voljo tudi poročilo državne meteorološke službe.

Viri podatkov:

- zasebna vremenska postaja Gornji Logatec

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Podobno se je glasil tudi naslov prispevka, objavljenega pred približno letom dni. Med prispevkoma pa obstaja pomembna razlika, saj se je prvi nanašal na zelo namočeno leto 2010, tokratni pa je posvečen zaenkrat izjemno suhemu letu 2011. V letošnjem letu se je zvrstila vrsta presuhih mesecev, hkrati pa noben mesec ni bil ekstremno namočen in tako se vse skupaj zelo pozna na letni ravni. Zelo suhi meseci so bili januar, april, avgust in september, nekoliko nadpovprečno namočena sta bila le marec in junij. Ali bo leto 2011 najbolj suho leto  v zadnjih nekaj desetletjih, bo odločala predvsem počasi iztekajoča se meteorološka jesen, ki je v dolgoletnem povprečju sicer najbolj namočena.

Kumulativa padavin na meteorološki postaji Zaplana v zadnjih šestih letih.

Dejstvo je, da je leto 2011 zaenkrat izjemno skopo s padavinami in da precej zaostaja za doslej najbolj suhim letom 2006. Omeniti je potrebno, da je bilo leto 2006 v okolici Logatca eno izmed najbolj suhih let v obdobju po letu 1961, po tem kriteriju pa ga lahko leto 2011 še preseže. Torej ni nemogoče, da bo, upoštevajoč zadnjih 50 let, skoraj rekordno namočenemu letu 2010 sledilo rekordno suho leto 2011. Zaradi lege Slovenije v bližini Sredozemlja pa ne gre izključiti tudi scenarija, po katerem bi bilo lahko leto 2011 še običajno namočeno.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

V četrtek 6. oktobra  je bila na meteorološki postaji Zaplana izmerjena najvišja oktobrska temperatura od pričetka meritev jeseni 2002. Ob jugozahodnem vetru se je ogrelo do 22,8 °C, kar je bilo za tri desetinke stopinje Celzija več od dotedanjega rekorda, zabeleženega 7. oktobra 2009. Na območju Zaplane so sicer v zadnjih nekaj oktobrskih dneh najvišje dnevne temperature opazno zaostajale za temperaturami na nekaterih drugih okoliških meteoroloških postajah. Vzrok je bil prizemni vzhodni veter iz smeri hladne Ljubljanske kotline in najvišja dnevna temperatura je bila na Zaplani tako dosežena šele zadnji dan toplega vremena ob jugozahodniku. V letošnjem letu je bilo zabeleženih že veliko pozitivnih temperaturnih rekordov in skoraj nemogoče se je zdelo, da bi lahko snežilo le dan za rekordno visokimi temperaturami.

Zaradi bližine hladne fronte se je 7. oktobra zjutraj že pooblačilo, sledilo pa je toplo dopoldne s temperaturo okoli 15 °C z občasnimi rahlimi padavinami. Precej hladnejša zračna masa, ki so jo spremljali okrepljen severni veter in močnejši nalivi, je Zaplano dosegla okoli 11.00 ure dopoldne. Z nadaljevanjem padavin se je temperatura spuščala in sredi popoldneva so se pri temperaturi 3,5 °C med dež pričele mešati prve snežinke. Sneg je nad dežjem kmalu prevladal in ob 17.00 uri so bili na Spodnji Zaplani (nadmorska višina 566 m) izmerjeni 4 cm snega. Moker sneg je upogibal še povsem olistano drevje, vendar je bilo snega za obsežnejši snegolom premalo. Zaradi olistanega drevja v gozdu sploh ni bilo snežne odeje, sicer pa se je snežna odeja obdržala do naslednjega dne. Ob snežni odeji je temperatura ponoči padla na -0,3 °C in tako je bila zabeležena prva negativna temperatura v letošnji jeseni. Izmerki elektronskega dežemera niso bili pravilni, po meritvah s klasičnim dežemerom pa je v celotnem poslabšanju padlo 51,2 mm padavin.

Jesen in zima.

Sneženje 7. oktobra je doslej najzgodnejše sneženje vsaj od pričetka meteoroloških opazovanj na Zaplani, ki sedaj potekajo že petnajsto leto. Oktobrski sneg je bil v novejšem času zabeležen v zadnji dekadi oktobra 2003, ko ga je zapadlo preko 20 cm, manj pa ga je bilo ob koncu oktobra 1997. Najzgodnejše sneženje po letu 1961 se je vsaj na območju Rovt nad Logatcem (700 m) pojavilo 17. septembra 1977.

September 2011 je bil v osrednji Sloveniji rekordno topel mesec in glede na dolgoletno temperaturno povprečje za obdobje 1961-1990 je pozitivni temperaturni odklon znašal tudi do 4 °C. Celo na meteoroloških postajah z vsaj 100-letnim merilnim nizom je minil do sedaj najtoplejši september. Visoka povprečna temperatura je bila posledica dolgotrajnega ustaljenega vremena in le ene same ohladitve. Sušnost tal se je stopnjevala in tako je bilo kljub ustaljenemu vremenu z jasnimi in mirnimi nočmi manj tudi megle, ki se je navadno tudi hitro razkrojila. Minil je še eden podpovprečno namočen mesec in na letni ravni se v tem delu Notranjske že kaže izjemen primankljaj padavin.

Povprečna septembrska temperatura na Zaplani je bila 16,5 °C in tako je bil letošnji september daleč najtoplejši od pričetka stalnih meritev temperature leta 2006. Povprečna najnižja temperatura je znašala 11,4 °C in povprečna najvišja 22,9 °C. Najnižja temperatura je bila 6,1 °C (20. septembra), najvišja pa 32,2 °C (4. septembra). Zabeleženih je bilo kar devet toplih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C, rekordno visoka pa je bila tudi absolutno najvišja septembrska temperatura. Po živosrebrnem maksimalnem termometru se je 4. septembra ogrelo celo do 32,5 °C in sploh prvič v obdobju meteoroloških meritev je temperatura presegla 30 °C še v septembru. V drugi polovici meseca se je na Zaplani že pričel kazati vpliv bližnje hladne in zamegljene Ljubljanske kotline, saj so bile temperature v dopoldanskem času nižje kot v bližnji okolici. Padlo je 92,5 mm dežja, kar je le 43 % dolgoletnega septembrskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. 12. septembra je popoldansko nevihto spremljala tudi manjša toča. Močnejši sunki vetra niso bili izmerjeni, na mesečni ravni pa je bila najbolj zastopana vzhodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani septembra 2011.

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 17. avgustom in 16. septembrom, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura zraka 0,1 °C izmerjena 29. avgusta. Na meteorološki postaji Zaplana 21 m nad mraziščem se je istega jutra ohladilo na 9,3 °C. V zadnjem merilnem obdobju se je temperatura v mrazišču izraziteje spustila še 7. septembra (2,1 °C), 16. septembra (2,6 °C) in 30. avgusta sredi noči (3,7 °C). V mrazišču je bilo najtopleje 22. in 26. avgusta ob jugozahodnem vetru, ko se je ogrelo do 33,9 °C. Na meteorološki postaji nad mraziščem je bilo v obeh dneh, še posebno pa 26. avgusta s 34,7 °C, bolj vroče.

Daleč najnižje dnevne temperature so bile zabeležene v mrazišču Globoka dolina pri Jezercu, kjer prizemni temperaturni obrat (ko temperatura v določeni plasti zraka narašča z višino) zaradi hladnih tal ni kot v mrazišču Dolinca omejen le na nočni čas, temveč vztraja tudi čez dan. V nizu vročih dni s temperaturo nad 34 °C je bilo v tem mrazišču na nadmorski višini 489 m tudi za več kot 10 °C hladneje kot na zgornji meteorološki postaji Zaplana. V času najhujše vročine je bilo merilno mesto v mrazišču hladnejše tudi od precej višjih merilnih mest na Javorniku pri Črnem Vrhu in celo Blegošu. Za mrazišče Globoka dolina so značilne nizke dnevne temperature, nočne temperature pa so v primerjavi z mraziščem Dolinca precej višje.

Na območju Zaplane je bila v minulem poletju nevihtna aktivnost izrazito skromna in najmočnejša nevihta v tekočem letu je nastala šele 12. septembra. Na jugozahodu so že od poldneva nastajale posamezne plohe in nevihte. Prva je območje Zaplane obšla severno, druga pa je Zaplani prinesla naliv z manjšo točo. Na podlagi samodejne vremenske postaje je v kratkem času padlo 18,7 mm, po klasičnih meritvah pa 20 mm dežja. Naliv je spremljala toča, posamezna zrna pa so v premeru dosegala velikost 1,5 cm in tako povzročila manjše poškodbe na vrtninah. Zrna toče so bila značilno sestavljena iz več plasti ledu.

Posamezna zrna toče so presegla velikost 1 cm.

Nevihta je nastala praktično nad Zaplano in se pomaknila v smeri Vrhnike, tako da so bile razlike v izmerjeni količini padavin med okoliškimi vremenskimi postajami velike. Na Vrhniki je padlo 8 mm dežja, v Gornjem Logatcu pa padavin že ni bilo več. Ob večerni razjasnitvi so nastajale številne frontalne meglice, ki so bile omejene na območja, namočena od popoldanskih neviht. Naslednji dan so bile temperature na Zaplani in tudi na splošno v okolici Logatca občutno nižje kot drugod. Deloma je vzrok vzhodni veter, ki je dopoldne iz dvignjenega temperaturnega obrata nad Ljubljansko kotlino na Zaplano dovajal hladnejši zrak z meglo, popoldansko ogrevanje pa so zavrla namočena tla, saj se je veliko toplote Sonca porabilo bolj za izhlapevanje kot za dvig temperature. Opisani primer jasno kaže, kakšen vpliv je imela suša na potek temperature na Zaplani med avgustovskim vročinskim valom.

Večerne frontalne meglice so bile omejene na Spodnjo Zaplano in ne na Logatec (v ozadju fotografije), ki ga popoldanske nevihte niso dosegle.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj