Na območju Zaplane je bila v minulem poletju nevihtna aktivnost izrazito skromna in najmočnejša nevihta v tekočem letu je nastala šele 12. septembra. Na jugozahodu so že od poldneva nastajale posamezne plohe in nevihte. Prva je območje Zaplane obšla severno, druga pa je Zaplani prinesla naliv z manjšo točo. Na podlagi samodejne vremenske postaje je v kratkem času padlo 18,7 mm, po klasičnih meritvah pa 20 mm dežja. Naliv je spremljala toča, posamezna zrna pa so v premeru dosegala velikost 1,5 cm in tako povzročila manjše poškodbe na vrtninah. Zrna toče so bila značilno sestavljena iz več plasti ledu.

Posamezna zrna toče so presegla velikost 1 cm.

Nevihta je nastala praktično nad Zaplano in se pomaknila v smeri Vrhnike, tako da so bile razlike v izmerjeni količini padavin med okoliškimi vremenskimi postajami velike. Na Vrhniki je padlo 8 mm dežja, v Gornjem Logatcu pa padavin že ni bilo več. Ob večerni razjasnitvi so nastajale številne frontalne meglice, ki so bile omejene na območja, namočena od popoldanskih neviht. Naslednji dan so bile temperature na Zaplani in tudi na splošno v okolici Logatca občutno nižje kot drugod. Deloma je vzrok vzhodni veter, ki je dopoldne iz dvignjenega temperaturnega obrata nad Ljubljansko kotlino na Zaplano dovajal hladnejši zrak z meglo, popoldansko ogrevanje pa so zavrla namočena tla, saj se je veliko toplote Sonca porabilo bolj za izhlapevanje kot za dvig temperature. Opisani primer jasno kaže, kakšen vpliv je imela suša na potek temperature na Zaplani med avgustovskim vročinskim valom.

Večerne frontalne meglice so bile omejene na Spodnjo Zaplano in ne na Logatec (v ozadju fotografije), ki ga popoldanske nevihte niso dosegle.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

Comments are closed.