Vročinski val avgusta 2011 je bil na meteorološki postaji Zaplana najhujši od pričetka meritev leta 2002, na podlagi arhivskih meteoroloških podatkov s sosednjih meteoroloških postaj pa na tem območju po letu 1950 verjetno ni bilo tako visokih temperatur. Letošnji avgust je bil manj vroč od avgusta v izjemno vročem poletju 2003, a tokrat je bil niz izjemno vročih dni daljši in izmerjena je bila višja absolutno maksimalna temperatura zraka. Zelo visoke temperature so bile izmerjene ravno na območju Notranjske, medtem ko so bile glede na nadmorsko višino relativno nižje na Primorskem in po nižinah osrednje ter vzhodne Slovenije. Meritve temperature v hribih v bližnji okolici Zaplane so pokazale, da so bile na nekaterih merilnih mestih izjemno visoke temperature in da bi na podlagi teh izmerkov v nižinah pričakovali višje temperature od izmerjenih.

Temperatura zraka je bila v posebej izdelanih termometrskih zaklonih (zaščita pred Soncem in padavinami) 2 ali 3 m nad tlemi merjena na Zaplana-Ulovki (približna nadmorska višina merilnega mesta 795 m), Javorniku nad Črnim Vrhom pri Idriji (1200 m) in na Blegošu (1540 m). Za primerjavo je dodana še meteorološka postaja  na Spodnji Zaplani (klasična meteorološka hišica), ki se od preostalih merilnih mest edina nahaja v spodnjem, hladnejšem delu temperaturnega obrata. Časovni potek temperature ob višku vročinskega vala med 22. in 27. avgustom govori o zares visokih temperaturah, ki so se ob vročinskem valu pojavile na višjeležečih območjih Notranjske. Na Javorniku, 1200 m visoko, se je 23. avgusta ogrelo celo do 30,2 °C. Izjemnost vročinskega vala potrjuje tudi uradna meteorološka postaja Vojsko nad Idrijo (1067 m), kjer je bil s 30,5 °C izenačen temperaturni rekord iz julija 2006. Glede na tako visoke temperature v hribih bi pričakovali predvsem po nižinah jugovzhodne Slovenije višje temperature, ki pa jih je v glavnem preprečil prizemni vzhodni veter. V jugozahodnem delu Slovenije je vročino krepila tudi izrazita sušnost. Na Blegošu zaradi večje nadmorske višine pričakovano ni bilo vročih dni s temperaturo nad 30 °C, najvišja temperatura 25,7 °C pa je bila prav tako izmerjena 23. avgusta. Temperatura je bila nižja kot na podobno visokem merilnem mestu pri Domu na Komni (1520 m). Na tamkajšnjem merilnem mestu Slovenskega meteorološkega foruma je bila najvišja temperatura 27,0 °C, zaradi planote pa so nočne temperature nižje kot na Blegošu.

Časovni potek temperature tekom vročinskega vala ob koncu avgusta 2011.

V hribih je bila najvišja temperatura izmerjena 23. avgusta, ko pa je na Zaplani in tudi na Ulovki pihal prizemni vzhodni veter. Tako je bila na omenjenih dveh merilnih mestih najvišja temperatura izmerjena ob jugozahodnem vetru 26. avgusta. Zaradi kombinacije smeri vetra je bilo merilno mesto na Javorniku v glavnem precej hladnejše od Ulovke, toda absolutni maksimum je bil na Javorniku kljub 400 m razlike v nadmorski višini le malo nižji kot na Ulovki. Na Spodnji Zaplani so bili dnevni maksimumi za dobre 3 °C višji kot na Ulovki, občutno nižji pa so bili zaradi temperaturnega obrata temperaturni minimumi.

Topla noč z najnižjo nočno temperaturo nad 20 °C je bila 23. avgusta zabeležena celo na Javorniku, medtem ko je znašala na Blegošu najnižja nočna temperatura 19,6 °C. Največ toplih noči, kar šest zapored, pa je bilo pričakovano zabeleženih na Ulovki. Tam je bila 26. avgusta zjutraj temperatura 20,7 °C, na Spodnji Zaplani pa zaradi temperaturnega obrata 13,7 °C. Podobno velika jutranja temperaturna razlika se je med obema merilnima mestoma pojavljala tekom celotnega vročinskega vala. Prav zaradi nižjih temperaturnih minimumov je bila povprečna mesečna temperatura na Spodnji Zaplani le za desetinko stopinje Celzija višja kot na sicer precej višji Ulovki.

Od suše porumeneli bukovi gozdovi na Javorniku.

Viri podatkov:

– poročilo državne meteoroloÅ¡ke službe o vročinskem valu avgusta 2011

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

Med poletne mesece se v meteorologiji prišteva junij, julij in avgust. Meteorološko poletje 2011 je bilo zelo raznoliko in menjavala so se hladna, kot tudi zelo vroča obdobja. V povprečju so slednja precej prevladala nad prvimi in tako je bilo poletje 2011 na območju osrednje Slovenije za 2 °C toplejše od dolgoletnega povprečja. Na meteorološki postaji Zaplana so bili zabeleženi nekateri temperaturni in padavinski ekstremi. Po izjemno namočeni prvi tretjini junija in zmerno namočenem juliju se je v avgustu pojavila huda suša. Na meteorološki postaji je bila zabeležena doslej najtoplejša noč, druga najnižja julijska temperatura, ob koncu avgusta pa je bil zabeležen doslej najhujši vročinski val s celim nizom izjemno vročih dni in tudi doslej najvišjo izmerjeno temperaturo zraka.

Povprečna poletna temperatura je na Zaplani znašala 18,2 °C, povprečna maksimalna 24,4 °C, povprečna minimalna pa 12,9 °C. Minulo poletje je bilo tako najtoplejše od pričetka stalnih meritev temperature v letu 2006. Najhladnejši mesec je bil  junij, najtoplejši avgust. Druga polovica avgusta je bila na mnogih meteoroloških postajah celo najtoplejša doslej. Najnižja poletna temperatura je bila izmerjena 3. julija (5,6 °C), najvišja pa 26. avgusta (34,7 °C). Klasični živosrebrni termometer je izmeril celo temperaturo 35,0 °C. Temperatura je na Zaplani presegla 25 °C v 38 dneh, 30 °C pa v 13 dneh. Glede na arhivske podatke je v preteklosti veliko poletij minilo brez vročih dni, v zadnjem času pa je postalo večje število vročih dni pravilo. V nasprotju z nekaj zadnjimi poletji pa se je letos temperatura v mrazišču Dolinca večkrat spustila pod ledišče. 3. julija se je ohladilo celo na -1,1 °C, kar je najmanj v juliju od pričetka meritev leta 2004. Iste noči je bila na zgornji meteorološki postaji zabeležena druga najnižja julijska temperatura doslej, a že čez deset dni se ponoči ni ohladilo pod 20 °C in tako je bila zabeležena topla noč, prva od pričetka meritev leta 2002.

Skupaj je v poletju padlo 364,5 mm padavin, kar je 83 % dolgoletne povprečne količine poletnih padavin na bližnji meteorološki postaji Rovte. Padavine so bile razporejene neenakomerno, saj je po izjemno namočeni prvi tretjini junija, v prvih osmih dneh je padlo 120 mm dežja, sledil zmerno namočen julij in zelo sušna druga polovica avgusta. 4. avgusta je padlo 30 mm dežja, do konca meseca pa je ob rekordni vročini padlo le še 6 mm dežja. V primerjavi s severno polovico države je bila na Zaplani nevihtna aktivnost majhna in v glavnem omejena na mesec junij. Najmočnejša nevihta v minulem poletju je Zaplano z vzhoda prešla 2. junija.

Po hudem vročinskem valu v avgustu se je vročina nadaljevala tudi še v začetku septembra. Na meteorološki postaji Zaplana je bila od pričetka meritev jeseni 2002 najvišja septembrska temperatura 27,2 °C izmerjena 12. septembra 2008. V petek 2. septembra 2011 je bila ta vrednost že presežena, saj se je ogrelo do 28,9 °C. Še višje, vse do 32,2 °C in celo do 32,5 °C po živosrebrnem termometru pa je temperatura segla čez dva dni. V nedeljo 4. septembra je bil torej prejšnji septembrski rekord močno presežen. Podobno kot v avgustu je imela tudi tokrat sušnost tal velik vpliv na temperaturo zraka. Na posameznih meteoroloških postajah je bila 4. ali 3. septembra izmerjena najvišja septembrska temperatura zraka od pričetka meritev. Take postaje so bile v tem delu Slovenije Postojna, Nova vas (Bloke), Babno Polje, Ljubljana in Topol pri Medvodah.

Viri podatkov:

– poročilo državne meteoroloÅ¡ke službe o vročinskem valu in neurjih v začetku septembra 2011

Avgust 2011 je bil v osrednji Sloveniji nadpovprečno topel mesec, saj je glede na dolgoletno temperaturno povprečje za obdobje 1961-1990 pozitivni temperaturni odklon znašal skoraj 3 °C. Čeprav je mesec minil brez večje nevihtne aktivnosti je bil to na meteorološki postaji Zaplana eden od vremensko najbolj pestrih mesecev. Minil je najtoplejši mesec avgust po letu 2003, pojavila se je izrazita suša, zabeležen je bil do sedaj najhujši vročinski val z rekordno visokimi temperaturami, v mraziščih pa so bile kljub vročini zabeležene tudi negativne jutranje temperature. Po temperaturi je izstopala predvsem druga polovica avgusta, ki je bila na posameznih meteoroloških postajah, denimo v Ljubljani, najtoplejša doslej.

Povprečna avgustovska temperatura na Zaplani je bila 19,6 °C in tako je bil letošnji avgust na meteorološki postaji najtoplejši od pričetka stalnih meritev leta 2006. Bolj vroče je bilo predvidoma le še avgusta v letih 1992 in 2003. Povprečna najnižja temperatura je znašala 13,6 °C in povprečna najvišja 26,6 °C. Povprečna najvišja temperatura je bila na meteorološki postaji Zaplana višja le v juliju 2006. Upoštevajoč šibkejše Sončevo sevanje v drugi polovici avgusta pa je bila vročina ob koncu avgusta 2011 res nekaj posebnega. Zabeleženih je bilo 17 toplih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C, nad 30 °C pa se je ogrelo v osmih dneh. Po živosrebrnem maksimalnem termometru je temperatura dosegla ali presegla 34 °C v kar štirih dneh. Rekordno visoka temperatura 34,7 °C je bila izmerjena 26. avgusta, na podlagi živosrebrnega termometra pa se je ogrelo celo do 35,0 °C, kar je po pregledu podatkov iz preteklosti za območje Zaplane verjetno absolutni rekord. Najnižja temperatura je bila 6,9 °C (11. avgusta), v mrazišču Dolinca pa se je istega dne ohladilo celo na -0,1 °C, vendar je bila v tem mrazišču v preteklosti že izmerjena tudi nižja avgustovska temperatura. Padlo je 36,5 mm dežja, kar je le četrtina dolgoletnega avgustovskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Obilnim padavinam 4. avgusta je sledilo dolgotrajno sušno in vroče obdobje, ki so ga prekinjale le redke in po količini zanemarljive padavine. Močnejši sunki vetra niso bili izmerjeni, na mesečni ravni pa je bila najbolj zastopana vzhodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani avgusta 2011.

Viri podatkov:

– poročilo državne meteoroloÅ¡ke službe o vročinskem valu avgusta 2011

Nad Sredozemljem in srednjo Evropo se je ob visokem zračnem tlaku zadrževal zelo topel in suh zrak, smer vetra pri tleh se je tekom vročinskega vala spreminjala, s tem pa se je po Sloveniji premikalo tudi težišče vročine. Na Notranjskem in na območju Zaplane je vročino krepila tudi velika sušnost tal, saj je v začetku avgusta padlo bistveno manj dežja, kot v nekaterih drugih predelih države. Minuli vročinski val je bil dober primer tega, da kljub zelo visokim temperaturam v hribih po nižinah ni bilo ekstremno visokih temperatur. Jugozahodni veter je pogosto prepihal višje lege, v nižine pa ni segel, kjer je bilo lahko zato celo nekoliko hladneje. Ker se je vročinski val pojavil v drugi polovici avgusta, so bila v krajih s temperaturnim obratom zaradi daljših noči jutra sveža z obilo rose, kljub krajšim dnevom in šibkejšemu Soncu pa je bila na Zaplani izmerjena rekordno visoka temperatura zraka.

Ob postopnem razvoju dolgotrajnega vročinskega vala je bil ta del Notranjske sušnejši od krajev v severni in osrednji Sloveniji, ravno ob suši pa se lahko temperature povzpnejo najvišje. 4. avgusta je padlo 30 mm dežja, do primanjkljaja pa je prišlo 8. in 9. avgusta, ko je padlo manj kot 5 mm, v Ljubljani pa na primer že 35 mm dežja. V noči na 20. avgust je na Zaplani le prehodno rahlo deževalo, več dežja pa je padlo malo severneje in celo na Vrhniki.

V prvih dneh vročinskega vala je bilo težišče vročine zaradi šibke burje na Primorskem, na Zaplani pa je vzhodni veter blažil dnevno vročino. V nadaljevanju je vzhodni veter pihal v dopoldanskem času, popoldne pa ga je pogosto zamenjal jugozahodni veter. Ob obratu vetra se je ozračje vedno občutno ogrelo in osušilo. Jugozahodni veter velikokrat ni segel v nižine ali jih je dosegel z zamudo. Tako je prihajalo do situacij, ko je bilo na Zaplani kljub večji nadmorski višini bolj vroče, kot v nižji Vrhniki. Hladnejša zračna masa po nižinah pa je bila tudi bolj vlažna in kot taka je še bolj povečevala toplotno obremenitev.

Dnevna vročina se je stopnjevala, jutra pa so postajala vse hladnejša, pri čemer je največjo vlogo odigrala mikrolokacija posamezne meteorološke postaje. Zaradi prisotnosti temperaturnega obrata je bila na Spodnji Zaplani v vseh jutrih zabeležena močna rosa, včasih pa celo plitva radiacijska megla. Sredi vročinskega vala je jakost temperaturnega obrata dosegla svoj višek, saj je znašala jutranja temperaturna razlika med Zaplano (566 m) in postajo Šentjošt nad Horjulom (642 m) celo 8 °C. 25. avgusta je bila najnižja nočna temperatura na Zaplani 14,3 °C, v Šentjoštu pa 22,3 °C. Na Spodnji Zaplani tekom vročinskega vala ni bilo zabeleženih toplih noči z najnižjo nočno temperaturo nad 20 °C, se je pa to zagotovo zgodilo na območju Zgornje Zaplane.

Že v ponedeljek 22. avgusta je bila na Zaplani z živosrebrnim termometrom izmerjena do sedaj najvišja temperatura zraka 34,5 °C, po samodejni vremenski postaji pa se je ogrelo na 34,1 °C. Tega dne je bilo najbolj vroče na dveh sosednjih zasebnih meteoroloških postajah, v Logatcu 35,4 °C in na Petkovcu 35,2 °C. V nadaljevanju se je temperatura na Zaplani skoraj vsak dan redno približala rekordnim vrednostim, a jih zaradi različnih vzrokov, največkrat zaradi premočnega vetra, ni presegla. V torek 23. avgusta so bili verjetno najboljši pogoji za izjemno visoke temperature, kar gre sklepati iz temperaturnih podatkov nekaterih bližnjih meteoroloških postaj. Na Vojskem nad Idrijo, 1067 m visoko, se je ogrelo do 30,5 °C (izenačena doslej najvišja izmerjena temperatura), v Postojni pa do 35,1 °C (druga najvišja vrednost od pričetka meritev). Tega dne je bila Zaplana glede na nadmorsko višino ena od najhladnejših vremenskih postaj v Sloveniji, saj je vročino nepričakovano ves dan blažil vzhodni veter. Obrat v jugozahodni veter je precej zakasnil in ni imel vpliva na najvišjo dnevno temperaturo zraka, ki je znašala le 31,5 °C. Iz spodnjega grafikona je to lepo razvidno, kot tudi to, da je na primer 24. avgusta na Zaplani že zjutraj pihal jugozahodni veter, pri čemer so bile zabeležene izjemno visoke dopoldanske temperature, rekord pa kljub temu ni bil dosežen. Ob jugozahodniku se ozračje hitro ogreje in doseže svoj maksimum že malo po poldnevu, ob vzhodniku pa temperaturni maksimum nekoliko zakasni. Nazorno je viden hiter porast temperature 25. in 26. avgusta kot posledica obrata smeri vetra.

Časovni potek temperature na meteorološki postaji Zaplana v izbranih dneh tekom vročinskega vala.

Rekordno visoka temperatura je bila tako zabeležena šele v petek 26. avgusta. Po hladnem jutru z minimalno temperaturo 13,7 °C se je ob kasnejšem obratu vetra v jugozahodnik ozračje močno ogrelo in osušilo. Temperatura se je po živosrebrnem termometru dvignila na rekordnih 35,0 °C, samodejna vremenska postaja pa je izmerila rekordno nizko, samo 19 % relativno vlažnost. Glede na podatke iz preteklosti ni prav verjetno, da so bile po letu 1950 na območju Zaplane še višje temperature. Visoke temperature so se na obravnavanem območju pojavile v letih 1950, 1957 in 1983, medtem ko so bile izjemno visoke temperature v avgustu 2003 omejene na jugovzhod Slovenije. Posamezen vročinski val ne mine enako na vseh meteoroloških postajah po državi in to se je pokazalo tudi ob aktualni vročini.

Živosrebrni stolpec se je dvignil do oznake 35 °C.

Na meteorološki postaji Zaplana od pričetka meritev leta 2002 še ni bilo zabeleženega tako izrazitega vročinskega vala, ki je v kombinaciji s sušo prizadel predvsem smrekove sestoje. Te že ogroža pospešen razvoj smrekovega lubadarja. Vročinski val je bil omejen predvsem na obdobje med 18. in 27. avgustom, v katerem temperatura le v dveh dneh ni presegla 30 °C, kar štirikrat pa je dosegla vrednost vsaj 34 °C.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– poročilo državne meteoroloÅ¡ke službe o vročinskem valu avgusta 2011

– MateoroloÅ¡ki godiÅ¡njak

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 6. julijem in 17. avgustom, je bila v mrazišču Dolinca najnižja izmerjena temperatura zraka -0,1 °C. Izmerjena je bila 11. avgusta in tako je bila v letošnjem meteorološkem poletju v mrazišču zabeležena že druga negativna temperatura. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v isti noči ohladilo na 6,9 °C. V mrazišču Dolinca, kjer stalne meritve temperature potekajo od leta 2004, je bila izmerjena tudi že nižja avgustovska temperatura. 1. avgusta 2007 se je tako ohladilo do -0,8 °C.

Primerjava temperatur v mrazišču Dolinca in na Ulovki, najvišji točki Zaplane; v izbranem obdobju med 9. in 15. avgustom 2011 je bilo čez dan na Ulovki zaradi večje nadmorske višine hladneje, kot v nižjem mrazišču, ponoči pa so temperature na obeh merilnih mestih povsem neprimerljive.

V zadnjem merilnem obdobju se je temperatura v mrazišču izraziteje spustila še 10. avgusta (1,7 °C), 13. avgusta (2,9 °C), 12. avgusta sredi noči (3,0 °C) in 27. julija (4,2 °C). V mrazišču je bilo najtopleje 13. julija ob jugozahodnem vetru, ko se je ogrelo do 32,2 °C. Na meteorološki postaji nad mraziščem se je istega dne ogrelo do 32,6 °C. Daleč najnižje dnevne temperature pa so bile zabeležene v mrazišču Globoka dolina pri Jezercu, kjer prizemni temperaturni obrat zaradi hladnih tal ne vztraja samo ponoči, temveč tudi čez dan. Najvišja temperatura je znašala le skromnih 23,9 °C.

Ob pojavu tople noči 14. julija 2011 na meteorološki postaji Spodnja Zaplana je ostalo odprto vprašanje, ali so visoke nočne temperature nad 20 °C mogoče tudi na nižje ležečih meteoroloških postajah, kot sta Petkovec in Logatec. Na omenjenih dveh merilnih mestih je prizemni temperaturni obrat pogostejši in bolj razvit, kot na meteorološki postaji Zaplana. Nočne temperature so zato navadno nižje, možnosti za pojav tople noči pa so manjše. 14. julija 2011 ponoči je bilo na Zaplani prvikrat v zgodovini meritev izmerjeno 20,1 °C, na večini sosednjih meteoroloških postaj pa topla noč ni bila zabeležena. Posamezni primeri iz preteklosti, ko je bilo na Zaplani kljub večji nadmorski višini hladneje, kot recimo v Logatcu, so govorili v prid pojavu toplih noči tudi v nižjih zatišnih legah s pogostim temperaturnim obratom.

To se je potrdilo v noči na 8. avgust 2011, ko zaradi jugozahodnega vetra in pogoste oblačnosti prizemni temperaturni obrat ni nastal. V Gornjem Logatcu je bil zabeležen nočni temperaturni minimum 20,9 °C, na Petkovcu pa 20,4 °C. Na meteorološki postaji Zaplana je bilo 19,5 °C, še malo hladneje pa je bilo z okoli 19 °C na Šentjoštu nad Horjulom. Ob odsotnosti temperaturnega obrata je temperatura padala z rastočo nadmorsko višino, saj se je tudi na postaji Zaplana-Mizni Dol ponoči ohladilo pod 20 °C, hkrati pa tople noči ravno zaradi prisotnosti temperaturnega obrata ni bilo v zatišni Vrhniki in na Ljubljanskem barju. Najnižja nočna temperatura 20,4 °C je bila zabeležena v Postojni in tako je bila tokratna situacija drugačna kot 14. julija 2011, ko je bila topla noč zabeležena skorajda izključno samo na Zaplani.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– vremenski portal ARSO-meteo.si

Julij 2011 je bil v osrednji Sloveniji nadpovprečno topel mesec, saj je glede na dolgoletno julijsko povprečje za obdobje 1961-1990 pozitivni temperaturni odklon znašal 1 °C.  V primerjavi z zadnjim desetletjem je z vidika vse toplejšega podnebja temperaturni odklon seveda manjši. Mesec je bil vremensko zelo raznolik. Minil je najhladnejši julij v vsaj zadnjih šestih letih, izmerjena je bila druga absolutno najnižja julijska temperatura, ob vročinskem valu je bila zabeležena topla noč, v mraziščih pa so se temperature spustile pod ledišče. Izstopata temperaturni višek v sredini in nižek ob koncu meseca. Kot je razvidno iz grafikona so temperaturni nižki povezani s padavinskimi dnevi. V topli polovici leta padavine povzročajo ohladitve, pozimi pa navadno porast temperature.

Povprečna julijska temperatura na Zaplani je bila  18,0 °C, povprečna najnižja 12,9 °C in povprečna najvišja 24,3 °C. Julij 2011 je bil na meteorološki postaji Zaplana najhladnejši od pričetka stalnih meritev temperature leta 2006, hladnejši je bil predvidoma šele julij 2000. Zabeleženih je bilo štirinajst toplih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C, nad 30 °C pa se je ogrelo v petih dneh. Najnižja temperatura je bila 5,6 °C (3. julija), kar je druga absolutno najnižja julijska temperatura, v bližnjem mrazišču Dolinca pa se je isto noč ohladilo celo do -1,1 °C, kar je najmanj v juliju od pričetka meritev leta 2004. Hladnim dnem je sledil vročinski val, najvišja temperatura 32,6 °C je bila izmerjena 13. julija, 14. julija pa je bila na meteorološki postaji Zaplana (566 m) zabeležena topla noč z najnižjo nočno temperaturo 20,1 °C, kar se v preteklosti, vsaj po letu 2003, še ni zgodilo. Čez natanko deset dni se je temperatura sredi dneva zaradi oblačnega in deževnega vremena dvignila le do 11,9 °C. Padlo je 156,5 mm dežja, kolikor znaša tudi dolgoletna julijska povprečna višina padavin na bližnji meteorološki postaji Rovte. Velika večina padavin je bila posledica pogostih vremenskih front in višinskih jeder hladnega zraka v drugi polovici meseca. Kljub morda drugačnemu prepričanju letošnji julij še zdaleč ni bil rekordno namočen, saj je po višini padavin za približno 100 mm zaostajal za julijem v letih 2007 in 2008. Močnejši sunki vetra niso bili izmerjeni, na mesečni ravni je bila najbolj zastopana vzhodna smer vetra, pogostejši kot običajno pa je bil tudi jugozahodni veter.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani julija 2011.

V nedeljo 24. julija je nad Alpe in Slovenijo segala višinska dolina s hladnim zrakom, nad Genovskim zalivom je nastal prizemni ciklon, z vzhoda pa nas je prešla hladna fronta, saj je pričela dotekati hladnejša zračna masa. Opisana kombinacija je bila vzrok za deževno in hladno vreme v sicer povprečno najtoplejšem mesecu v letu. Relativno dolgotrajnemu obdobju hladnega vremena navkljub na meteorološki postaji Zaplana ni bilo izmerjenih kakšnih ekstremnih temperaturnih vrednosti. Najnižja dnevna julijska temperatura ni bila dosežena, zaradi oblačnosti pa temperature ponoči niso padle posebej nizko.

Na deževno nedeljo se je na meteorološki postaji Spodnja Zaplana ogrelo le do 11,9 °C. Klimatološki temperaturni maksimum, ki velja za obdobje od 22.00 ure prvega in do 22.00 ure drugega dne, je znašal 15,0 °C. Tako je bilo v nedeljo 24. julija na Zaplani čez dan resda izmerjeno 11,9 °C, dan pred tem ob 22.00 uri pa je bilo topleje in klimatološki maksimum je bil zato višji. Enako visoka temperatura je bila izmerjena tudi naslednji dan.

V preteklosti so bile na Zaplani izmerjene že nižje temperature. 8. julija 2009 in 30. julija 2010 je bil na Zaplani izmerjen klimatološki maksimum 14,9 °C. Precej nižje so lahko trenutne vrednosti temperature. 4. julija 2007 se je po dopoldanskih 19 °C ohladilo pod 10 °C, kolikor je bilo izmerjeno ob 16.00 uri popoldne. Podatki iz preteklosti kažejo, da so ohladitve takšne jakosti redke, nikakor pa ne ekstremne. Na podlagi uradnih meteoroloških postaj v okolici Zaplane je bil po letu 1961 najhladnejši 5. julij 1962 s klimatološkim maksimumom med 8 °C in 9 °C.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoorloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

S pojavom digitalnih fotoaparatov in ustreznih programskih rešitev je postalo izdelovanje panoram, slik sestavljenih iz več fotografij, precej enostavno. 360-stopinjske panorame je preprosto izdelati, z njimi pa lahko pričaramo tudi 3D učinek in prikažemo prostor še v vertikalni smeri. To omogoča prosto dostopna storitev photosnyth.net, v kateri je bilo poskusno že izdelanih nekaj panoramskih fotografij Zaplane. Vsaka panorama je opremljena tudi s kratkim predstavitvenim komentarjem.

Zbirka panoram Zaplane se bo postopoma širila, posamezne panorame pa bodo naknadno lahko tudi zamenjane z novimi, tehnično izboljšanimi panoramami (izdelane na primer v ugodnejših vremenskih razmerah, povečanje vidnega kota). V načrtu je izdelava panoram Zaplane na splošno in njenih številnih znamenitosti.

Internetna povezava do zbirke panoram se nahaja v FOTOGALERIJI.