V poletju 2011 je bilo na vremenski postaji Zaplana izmerjeno 35 °C. Zdelo se je, da tako visoka vrednost temperature zraka ne bo presežena kaj kmalu, toda že v vročem avgustu 2012 je bilo še za stopinjo bolj vroče. Zabeleženo je bilo največ dni s temperaturo nad 30 °C doslej in suša se je stopnjevala do skoraj katastrofalnih razsežnosti. Večina takih ali drugačnih vročinskih rekordov je bila presežena tudi tekom minulega vročinskega vala.

Že ob koncu julija je temperatura v štirih zaporednih dneh dosegala vrednosti med 34 in 35 °C, vročinski val v obdobju med 2. in 8. avgustom pa je bil na vremenski postaji Zaplana daleč najbolj ekstremen od pričetka meritev leta 2002, česa podobnega pa glede na meteorološke postaje s precej daljšim nizom meritev ni bilo zabeleženo vsaj od druge polovice 19. stoletja dalje. V teden dni trajajočem vročinskem valu se je temperatura prav vsak dan povzpela nad 30 °C, zabeleženo je bilo 5 dni s temperaturo vsaj 35 °C, v štirih dneh pa se je ogrelo celo nad 36 °C. 8. avgusta se je ponekod po nižinah ogrelo nad 40 °C, na Zaplani pa je bilo izmerjenih rekordnih 38,5 °C. Gre za izmerke samodejne vremenske postaje, po živosrebrnem termometru se je namreč ogrelo vse do 38,7 °C.

Izmerjena najvišja temperatura zraka je precej pogojena z mikrolokacijo vremenske postaje na Zaplani. Pri meteorološki hišici je jugozahodni veter zaradi različnih ovir šibkejši, ob suši pa zaradi presušenih plitvih tal in okoliškega grmovja nastajajo žepi vročega zraka. Po terenskih meritvah v okolici vremenske postaje je lahko na tej mikrolokaciji temperatura ob jugozahodniku za okoli 1 °C višja kot v odprti in prevetreni okolici. V večjem delu Zaplane je zakraselost površja velika, prst je plitva in znaki suše se pokažejo že po vsakem krajšem sušnem obdobju. Sredi vročinskega vala so bila tla pod meteorološko hišico povsem požgana, prav tako okoliška vegetacija, to pa vpliva na močnejše segrevanje tal in posredno zraka nad njimi.

Tla v okolici meteorološke postaje.

Na dan rekordno visoke temperature je bilo v povsem odprtem mrazišču Dolinca 150 m stran od vremenske postaje Zaplana 37,1 °C. V mrazišču je debelina prsti mnogo večja in suša je bila precej manj opazna kot na meteorološki postaji nad mraziščem. 37,4 °C je bilo izmerjeno na sosednji vremenski postaji Petkovec, v Logatcu pa 37,7 °C. Ponovno se je pokazalo, da pri doseganju najvišjih temperatur nadmorska višina ni vedno odločilni dejavnik. Na vrhu Ulovke je bilo izmerjeno 35,3 °C, bilo je podobno vroče kot na primer na 135 m nižji uradni meteorološki postaji Topol v Polhograjskem hribovju in 152 m višji Lisci v Posavskem hribovju. Od merilnih mest na Zaplani je bilo najmanj vroče v zaprtem mrazišču Globoka dolina, kjer je bilo 28,5 °C.

Potek temperature zraka na merilnih mestih na Zaplani; v noči na 8. avgust se temperatura na Ulovki ni spustila pod 23,1 °C, precej hladneje pa je bilo v mraziščih.

4. avgusta je bil na vremenski postaji Zaplana zabeležen najbolj vroč večer doslej, v katerem se je temperatura pod 30 °C spustila šele tik pred 20. uro. Le najtoplejše dopoldne ni bilo zabeleženo v avgustu, temveč že v julijskem vročinskem valu. 29. julija se je temperatura že ob 10. uri in pol povzpela čez 30 °C. V najbolj vročem dnevu, 8. avgusta, je bila na samodejni vremenski postaji izmerjena rekordno nizka 12 % relativna vlažnost zraka, poleg tega je bila v kar šestih dneh nižja od 20 %.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

– ARSO poročilo o rekordnih vrednostih temperature zraka