Meteorološka pomlad 2013 je bila na območju osrednje Slovenije za okoli pol stopinje Celzija toplejša od dolgoletnega povprečja med letoma 1961 in 1990. Trimesečje marec-maj so zaznamovale predvsem padavine, ki so dolgo časa vztrajale tudi v snežni obliki. Glede na minula leta je bila pomlad precej hladna, zaradi oblačnega vremena pa ni bilo nevarnosti za pojav negativnih temperatur v pozni pomladi.

Povprečna temperatura na Zaplani je bila 7,6 °C. Od pričetka meritev pred sedmimi leti pomlad še nikdar ni bila tako hladna. S temperaturo 7,8 °C je bila do zdaj najhladnejša pomlad 2006, najtoplejša pa pomlad 2007 z 10,8 °C. Pod ledišče se je temperatura na dveh metrih višine v meteorološki hišici nazadnje spustila 4. aprila, pri tleh pa še deset dni kasneje. Obdobje z negativno temperaturo pri tleh se je zaključilo zelo zgodaj, kar je paradoks letošnje hladne pomladi. Podobno kot v letu 2006 je tudi letos ob koncu maja za krajši čas padal dež s snegom. Padlo je  563,6 mm padavin, kar je 150 % dolgoletnega spomladanskega povprečja padavin na meteorološki postaji v bližnjih Rovtah. Padavine od običajnih razmer niso zelo odstopale, saj je bilo na Zaplani po letu 2006 spomladi še dvakrat izmerjeno čez 500 mm padavin. Je bila pa pomlad toliko bolj zasnežena, saj je ob koncu marca snežna odeja presegla 50 cm, povsem pa skopnela okoli 10. aprila.

Spodnja tabela prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), pomladno povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v pomladi 2013 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko pomlad 2013.

Vreme je bilo spremenljivo, temperatura je pogosto padala z rastočo nadmorsko višino in temperaturna inverzija je bila redka. To se odraža predvsem na podatkih z Ulovke, ki je bila opazno hladnejša od vremenske postaje na Spodnji Zaplani. Medtem ko so bili na ostalih merilnih mestih ledeni dnevi zabeleženi zgolj v marcu, pa sta bila na Ulovki dva ledena dneva tudi še v aprilu. 25. marca sredi dneva je bila na Ulovki najvišja temperatura le -6,9 °C, na Spodnji Zaplani pa -5,6 °C. Temperatura pod -10 °C se je pojavila le v najbolj izpostavljenih legah Zaplane in v mraziščih.

Povprečna temperatura je bila najnižja na Ulovki, upoštevajoč mrazišča pa v Globoki dolini. Zaradi hladilnega učinka dolgotrajne snežne odeje je bila v aprilu v tem mrazišču povprečna temperatura dosti nižja kot na ostalih merilnih mestih. Ob prisotnosti snežne odeje v ozkem mrazišču se je temperatura pogosto spustila do 0 °C tudi v dneh brez pogojev za nastanek temperaturne inverzije in tako je bilo tu celo več hladnih dni kot v mrazišču Dolinca. Povsem drugače je bilo glede pojava zadnje negativne temperature, v Globoki dolini je bil namreč zadnji hladen dan zabeležen 24. aprila, v Dolinci pa 19. maja.

Povprečna mesečna temperatura zraka; vidno je izrazito aprilsko odstopanje v Globoki dolini.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

– zasebna vremenska postaja Å entjoÅ¡t nad Horjulom