Zimska sezona 2012/2013 je bila glede snežnih padavin pravo nasprotje lanski sezoni, ko je snežna odeja tudi v mraziščih skopnela najkasneje v sredini marca. Kot kaže bodo letos nekatera mrazišča podobno kot v starih časih zasnežena še med prvomajskimi prazniki.

Sneg na Zaplani je skopnel že pred 10. aprilom. 15. aprila so kot ostanki zametov ponekod še ležale snežne krpe, več snega pa je bilo v senčnih in zatišnih legah. Snežna odeja je pokrivala osojni del mrazišča Dolinca, v mrazišču Globoka dolina (489 m) pri Jezercu pa je bilo izmerjeno kar 92 cm snega. Snežna odeja je bila pomrznjena in je nosila človeško težo. V teh toplih in suhih dneh se snežna odeja v mrazišču tali precej manj kot bi se v hladnejših in vlažnih dneh.

Metrska oznaka na snegomeru v Globoki dolini.

Popolno zimsko mirovanje sredi aprila 2013.

V zimski sezoni 2003/2004 je snežna odeja v Globoki dolini skopnela 3. maja, v sezoni 2005/2006 29. aprila, 2009/2010 20. aprila in v sezoni 2010/2011 5. aprila. Glede na snežne razmere in potek vremena v Rovtah in Logatcu je po letu 1961 v Globoki dolini snežna odeja trikrat presegla višino dveh metrov. Ocenjena skupna višina snežne odeje za april 1970 znaša 260 cm, za marec 1984 in april 1996 pa 220 cm. V minuli zimski sezoni je bila 24. februarja v mrazišču izmerjena 161 cm debela snežna odeja.

Podpri pobudo za uvedbo UTD, nujno strukturno reformo, o kateri politika večinoma molči!

V letu 2012 si je sledila vrsta zelo suhih mesecev, zaradi mokre jeseni leto kot celota sicer ni bilo najbolj suho doslej. Kot kaže so v prvem četrtletju letošnjega leta padavinske razmere ravno nasprotne razmeram v lanskem letu. Meseci januar, februar in marec so bili nadpovprečno namočeni, v februarju in marcu je bilo padavin vsaj še enkrat več od dolgoletnega povprečja.

Analiza izmerjenih vremenskih podatkov in primerjava četrtletij let 2012 in 2013 je zelo zanimiva. Letos je do 31. marca zjutraj padlo 583,1 mm padavin, v enakem obdobju lani samo 95,8 mm. V prvih treh mesecih letos je padlo toliko padavin kot jih je v lanskem letu do 27. avgusta. Lani je tako v prvem četrtletju padla le šestina padavin v primerjavi z istim obdobjem letos, enaka količina padavin pa je padla v 5 mesecev daljšem časovnem obdobju.

Letošnja padavinska slika je zaenkrat popolnoma drugačna od lanske.

Prvi mesec letošnje meteorološke pomladi bi se lahko kosal z marsikaterim zimskim mesecem, saj je bil na primer hladnejši od vseh treh mesecev meteorološke zime 2006/2007. Glede na obdobje med letoma 1961 in 1990 je bil temperaturni odklon na območju osrednje Slovenije za stopinjo in pol negativen. V dolgoletnem povprečju je marec v teh krajih drugi najsušnejši mesec v letu, letos pa je bil precej namočen in še vedno so bile pogoste padavine v obliki snega. Ravninske predele na Zaplani je snežna odeja neprekinjeno pokrivala ves mesec.

Povprečna mesečna temperatura zraka na Zaplani je znašala 1,5 °C, povprečna najnižja -1,5 °C, povprečna najvišja pa 5,0 °C. Letošnji marec je bil najhladnejši na vremenski postaji Zaplana po letu 2006. Pred tem je bil s povprečno temperaturo 1,9 °C najhladnejši ravno marec 2006, s povprečno temperaturo 7,5 °C pa je bil najtoplejši marec 2012. Najnižja temperatura je bila -9,5 °C (16. marca), najvišja pa 11,5 °C (21. marca). Zabeleženih je bilo 17 hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo nižjo ali enako 0 °C in trije ledeni dnevi, ko najvišja dnevna temperatura ni presegla ledišča. Ledeni dnevi v prvi polovici marca na Zaplani niso posebnost, vsekakor pa predstavljajo ekstrem trije zaporedni ledeni dnevi ob koncu meseca. V klimatologiji je ledeni dan takrat ko temperatura v obdobju od 21. ure do 21. ure naslednjega dne ne preseže ledišča. Tako lahko čez dan temperatura ne preseže ledišča, pa se kljub temu ledeni dan ne zabeleži, največkrat zaradi še vedno pozitivne temperature zvečer v dnevu pred tem. To se je zgodilo tudi v minulem mesecu, temperatura ni presegla ledišča zgolj v treh, temveč v kar štirih zaporednih dneh. 25. marca čez dan je bila temperatura še posebno nizka, saj ni presegla -5,6 °C. Padlo je 258,5 mm padavin, kar predstavlja 245 % dolgoletnega marčevskega povprečja na meteorološki postaji Rovte. Pogosto je deževalo in snežilo, 26. dne v mesecu je snežna odeja ponovno presegla 50 cm, v nekaterih mraziščih 130 cm. Pri temperaturi zraka -6 °C je padal pršič, kar se redko dogaja sredi zime, kaj šele v zadnji dekadi marca. Na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani so izrazito prevladovali vetrovi vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani marca 2013. Mesečna višina padavin je izmerjena točno, zaradi pogostih snežnih padavin pa so nekaterim dnem pripisane količine padavin le približne.

Letošnji hladnejši marec je bil deležen še toliko večje pozornosti javnosti, ker je sledil lanskemu, ponekod drugemu najtoplejšemu marcu v zgodovini meritev. Po dostopnih podatkih pa tako nizka marčevska temperatura, kot je bila zabeležena letos, v preteklosti ni bila posebej redka. V obdobju med letoma 1961 in 1990 je bil na Rovtah nad Logatcem s povprečno mesečno temperaturo -1,7 °C najhladnejši marec 1987, v 30-letnem obdobju je bila negativna povprečna temperatura zabeležena trikrat, povprečna temperatura enaka ali nižja od 1,5 °C (letošnji marec na Zaplani) pa je bila zabeležena celo desetkrat. V letu 1990 so vzporedne meritve potekale na postajah Rovte in Katarina nad Ljubljano istočasno, saj je bila prva postaja v ukinjanju, na drugi pa so se meteorološke meritve šele dobro vzpostavile. Rovte so bile v povprečju ves čas hladnejše, podobna razlika v temperaturi pa je v zadnjih letih tudi med Katarino in Zaplano. Tako je možno predvidevati, da je temperaturni niz z Rovt za obdobje med letoma 1961 in 1990 v grobem primerljiv za Spodnjo Zaplano, ki sicer leži nižje, a jo pogosteje pokriva jezero hladnega zraka.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– publikacija Klimatografija Slovenije - temperatura zraka 1961-1990

Slovenijo je iz severovzhoda preplavil mrzel polarni zrak. Ta je ob stiku s toplejšim Sredozemskim morjem povzročil nastanek ciklona, ki je prinesel sneženje večjemu delu države. Bolj kot sneg je presenetil izjemen mraz, najhladnejši zrak je dotekal v prizemni plasti ozračja do približno 2 km visoko.

V soboto, 23. marca, je bila snežna odeja na meteorološki postaji Zaplana debela še 25 cm. Razlike v snežni odeji so bile tipično spomladanske, saj so si kopna območja in območja s še vedno debelo snežno odejo izmenjevala na kratke razdalje. V nedeljo je občasno snežilo, sneženje pa je bilo nekoliko močnejše zlasti v ponedeljek čez dan. Ponedeljek je bil za zadnjo dekado marca izjemno mrzel dan, saj je bilo ob 9. uri zjutraj -6,3 °C, nato pa se je ob zmernem sneženju ogrelo samo do -5,6 °C! Do večera se je snežna odeja že odebelila na pol metra, nenavadno za ta del leta pa je, da je do vključno ponedeljka padlo 30 cm pršiča. V torek je bila v mrazišču Globoka dolina snežna odeja debela 131 cm.

Vremenske razmere, kakršne še sredi zime niso prav pogoste.

Dogodek bo ostal zabeležen predvsem po nizki dnevni temperaturi zraka in suhem snegu, ki se navadno pojavlja izključno v času globoke zime. Do vključno srede, 27. marca, so bili na Zaplani zabeleženi štirje zaporedni dnevi ko temperatura tudi čez dan ni presegla ledišča. Skupna višina snežne odeje za ta čas ni izjemna, ob koncu marca in celo v začetku aprila je bila zabeležena tudi že debelejša snežna odeja. Pred sneženjem sta kopnine pokrivala črni teloh in spomladanski žafran, tokratni vremenski dogodek pa dokazuje, da ne gre za nikakršna znanilca pomladi. Črni teloh pokuka na plan, ko ni snežne odeje, kar pa se lahko zgodi že v decembru.

Favna in flora na prisilnem počitku.

December, januar in februar so meseci meteorološke zime. Na območju osrednje Slovenije je bila letošnja meteorološka zima za stopinjo toplejša od dolgoletnega povprečja 1961-1990. S soncem je bila obsijana skromno in padavine so bile zelo pogoste, vendar je bila v nasprotju z nekaterimi deževnimi zimami v bližnji preteklosti bogata predvsem s padavinami v obliki snega. Rekordno debela snežna odeja je bila na Zaplani izmerjena v mesecu februarju.

Povprečna zimska temperatura na Zaplani je bila -0,6 °C, povprečna najnižja -2,8 °C in povprečna najvišja 1,7 °C. Najnižja izmerjena temperatura je bila -14,0 °C (13. december), najvišja pa 14,4 °C (5. januar). Izmerjena je bila absolutna najvišja temperatura za mesec januar. Bilo je zelo malo ur s Soncem in posledično je bilo tudi malo jasnih in mrzlih noči. Minula zima zato ni bila posebej ugodna za mrazišča in tudi na meteorološki postaji na Spodnji Zaplani v enajstih zimskih sezonah še vedno ni bila presežena najnižja temperatura -18,5 °C, izmerjena 1. marca 2005. Količina padavin je bila nadpovprečna, padlo je 448,5 mm padavin, kar je za četrtino več od povprečnih zimskih padavin na meteorološki postaji v Rovtah. Podpovprečno namočen je bil samo mesec december, izstopal pa je zlasti mesec februar s preko 200 mm padavin. 24. februarja popoldne je bila izmerjena 119 cm debela snežna odeja, kar je največ od pričetka meritev na vremenski postaji Zaplana. V nižjih hribovjih nad Logaškim poljem, denimo na Zaplani in v Petkovcu, je bila snežna odeja opazno debelejša kot v Logatcu. Tekom zime se je razlika povečevala in celo presegla 30 cm. V mraziščih ob zelo redkih jasnih nočeh ni bilo rekordno nizkih temperatur, zaradi pogostih snežnih padavin in neizrazitih vmesnih odjug pa je v določenih mraziščih prišlo do nastanka zelo debele snežne odeje. V mrazišču Globoka dolina pri Jezercu je snežna odeja v višino merila 161 cm. Na podatke o pričakovano zelo veliki zimski vsoti novozapadlega snega bo potrebno še počakati, saj lahko na Zaplani izdatno sneži tudi še v aprilu.

Na vremenski postaji Zaplana je minila nadpovprečno topla zima, ki pa je bila po drugi strani zelo vlažna, oblačna in bogata s snežnimi padavinami. Takšen tip zime je dober pokazatelj zmogljivosti nekaterih modernih načinov ogrevanja na obnovljive vire energije. Meteorološka zima 2005/2006 je bila sicer manj snežena, toda podobno oblačna in še precej hladnejša od minule zime.

Meteorološka zima 2012/2013 na Zaplani v primerjavi s preteklimi zimami.

Tekom letoÅ¡nje zime je na območju Zaplane beležilo temperaturo zraka največ termometrov doslej. V spodnji tabeli so zbrani statistični podatki z vremenske postaje Zaplana (reprezentativna za območje Spodnje Zaplane), Ulovke (najviÅ¡ja točka Zaplane), ter mrazišč Dolinca in Globoka dolina. Prvo mrazišče je odprtega tipa in beleži zelo nizke nočne temperature, drugo mrazišče je zaprtega tipa in beleži nizke temperature predvsem čez dan. Uporabljeni so bili tudi podatki z vremenske postaje Å entjoÅ¡t nad Horjulom, ki je predvidoma najbolj reprezentativna za Zgornjo Zaplano na nadmorski viÅ¡ini okoli 650 m. Tabela prikazuje Å¡tevilo hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najviÅ¡ja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najviÅ¡jo zimsko temperaturo (T min in T max), zimsko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno zimsko temperaturo (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 7., 14. in dvakratne vrednosti temperature ob 21. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko zimo 2012/2013.

Po obarvanosti polj v tabeli je moč hitro razločiti mrazišča od preostalih vremenskih postaj, do izraza pa pride tudi položaj posamezne vremenske postaje glede na nižje doline. Vremenska postaja Zaplana se nahaja v jezeru hladnega zraka, ki ponoči pogosto pokriva okolico Logaškega polja in ki se steka v smeri Vrhnike. Postaji Šentjošt in Ulovka ležita visoko nad dnom najbližje doline in tako se ponoči hladnejši zrak prosto odliva po pobočjih. Postaji zato beležita višje minimalne temperature, večje število hladnih in ledenih dni na Ulovki pa je v minuli zimi predvsem posledica zelo oblačnega februarja, v katerem je bila temperaturna inverzija zelo redka. V odprtem mrazišču Dolinca je pričakovano največje število dni z zelo nizkimi temperaturami, v zaprtem mrazišču Globoka dolina pa je bila v celi zimi najvišja temperatura le 3,9 °C.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

– zasebna vremenska postaja Å entjoÅ¡t nad Horjulom

Iznad Jadrana je z močnim južnim vetrom dotekal topel zrak, v notranjosti Slovenije pa je s šibkim vzhodnim vetrom vztrajala hladnejša zračna masa. Ob močnih padavinah in mejni temperaturi zraka je bila količina novozapadlega snega težko napovedljiva. Oblika padavin se je zelo spreminjala v prostoru in času. Po sneženju se je pojavil žled, ki sta mu sledila dež s snegom in pa samo dež. Ob večernem prehodu vremenske fronte so se pojavljale tudi nevihte.

V nedeljo, 17. marca, je na Zaplani ob zelo suhem ozračju snežilo pri pozitivni temperaturi zraka, naslednji dan pa se je pričakovala dežna odjuga. Morebitna manjša količina snega je bila verjetna predvsem na začetku vremenskega poslabšanja. Temperatura pa je bila dovolj nizka, da je na Zaplani snežilo vso prvo polovico dneva in tako je zapadlo več kot 25 cm mokrega snega. Nad Zaplano je v tanjši plasti iz smeri Ljubljanske kotline dotekal hladen zrak, kar pojasni nižjo temperaturo na Zaplani v primerjavi z nekoliko višjimi vremenskimi postajami v okolici. V času sneženja je bila na Zaplani temperatura vseskozi pod lediščem, nad njim pa je ves čas vztrajala na primer v Logatcu. V nadaljevanju je temperatura v višinah naraščala, vsaj na Spodnji Zaplani je bila temperatura še vedno negativna in pojavil se je žled. Zvečer je bila zaradi južnega vetra, ki ni prepihal celotnega območja istočasno, skoraj 10 °C velika razlika v temperaturi med južnim in severnim delom Notranjske okoli Logatca.

V obdobju med 5. februarjem in 13. marcem je prevladovalo oblačno vreme s padavinami in jasne mrzle noči so bile redke, kljub temu pa se je temperatura spustila tudi pod -20 °C. Ob koncu merilnega obdobja je predvsem globja in zaprta mrazišča pokrivala zelo debela snežna odeja.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura -21,9 °C izmerjena 10. februarja zvečer. Na omenjeno vrednost se je po dnevni temperaturi 0,7 °C ohladilo ob 23. uri zvečer, v preostali noči pa so se vremenske razmere za ohlajanje poslabšale. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad dnom mrazišča Dolinca, se je v omenjeni noči ohladilo do -9,9 °C. Temperatura se je v mrazišču izraziteje spustila še 10. februarja zjutraj (-16,9 °C), ter v treh marčevskih nočeh. Med 3. in 5. marcem se je temperatura spuščala do okoli -14 °C. Le malo pred tem obdobjem, 1. marca, je bila v mrazišču izmerjena najvišja temperatura merilnega obdobja 9,2 °C. Na zgornji meteorološki postaji Zaplana je bila istega dne ob jugozahodnem vetru najvišja izmerjena temperatura 10,3 °C. V mrazišču Globoka dolina pri Jezercu tako nizke temperature kot v Dolinci niso bile izmerjene, 24. februarja pa je bila izmerjena kar 161 cm debela snežna odeja, ki bi se lahko v primeru običajnih vremenskih razmer obdržala vsaj do prvomajskih praznikov.

Zadnji mesec meteorološke zime je bil nadpovprečno namočen in zaradi dovolj nizke temperature zraka tudi obilno zasnežen. Na vremenski postaji Zaplana je bila izmerjena celo najvišja snežna odeja po letu 1987. Februar je bil najhladnejši mesec minule meteorološke zime in tudi hladnejši od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Temperaturni odklon na območju osrednje Slovenije je bil za pol stopinje Celzija negativen.

Povprečna mesečna temperatura zraka na Zaplani je znašala -1,3 °C, povprečna najnižja -3,1 °C, povprečna najvišja pa 0,8 °C. Februarska povprečna temperatura je bila v zadnjih nekaj letih skoraj vedno negativna, velika izjema je bil februar 2007 s povprečno temperaturo 3,9 °C, najhladnejši februar s temperaturo -3,7 °C pa je bil v lanskem letu. Najnižja temperatura je bila -9,9 °C (11. februarja), najvišja pa 6,9 °C (2. februarja). Zabeleženih je bilo 25 hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo nižjo ali enako 0 °C in 9 ledenih dni v katerih najvišja dnevna temperatura ni presegla ledišča. Pri tem je potrebno omeniti, da se je v preostalih dneh temperatura velikokrat le za malo dvignila nad ledišče. Padlo je 203,1 mm padavin in že dolgo časa povprečje ni bilo tako močno preseženo. Padlo je namreč kar 250 % dolgoletnega februarskega povprečja na meteorološki postaji Rovte. Pojavljale so se celo nevihte, sicer pa je v dolgoletnem povprečju februar v teh krajih najbolj suh mesec v letu. Deževalo je v začetku meseca, v nadaljevanju pa je večji del padavin padel v obliki snega in 24. februarja je Zaplano pokrivala že 120 cm debela snežna odeja. Na Ulovki je snežna odeja segala 140 cm visoko, v nekaterih mraziščih 160 cm. Velika razlika v debelini snežne odeje med Zaplano in Logatcem se je še povečala na dobrih 30 cm. Na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani so izrazito prevladovali vetrovi vzhodnih smeri, natančnejše meritve so bile sicer otežene zaradi velike količine snežnih padavin.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani februarja 2013. Mesečna višina padavin je izmerjena točno, zaradi pogostih snežnih padavin pa so nekaterim dnem pripisane količine padavin le približne.

Spomin na najdebelejšo snežno odejo po letu 1987.

Zimska sezona 2012/2013 je bogata s snežnimi padavinami in izrazitih odjug je malo. Vse to je razlog, da se je večji del snežnih padavin postopoma nabiral v vse debelejšo snežno odejo. Tako je bilo do 24. februarja, ko je bila na vremenski postaji Zaplana izmerjena najvišja snežna odeja po januarju 1987. 50 cm debela odeja zbitega snega, ki je 21. februarja pokrivala Zaplano, je bila dobra osnova za debelo snežno odejo ob morebitnih novih snežnih padavinah. Z več dnevnim sneženjem se je nato ta možnost tudi udejanila.

Prvo obilnejše sneženje je bilo v noči na petek, 22. februarja. Sneženje je zaznamoval močan vzhodni veter, zaradi katerega so nastajali zameti na neobičajnih lokacijah, suh in rahel sneg pa je pobelil še tako skrita mesta. Meritve padavin na vremenski postaji Zaplana zaradi vetra niso bile reprezentativne in potrebna je bila interpolacija podatkov o padavinah z bližnje vremenske postaje Petkovec. Naslednjega dne zvečer je sledil višek padavin in v poznih večernih urah je snežna odeja že presegla debelino enega metra. Naslednje jutro je merila 116 cm, maksimum 119 cm pa je bil dosežen sredi dneva. Na vremenski postaji Petkovec in na Miznem Dolu na Zgornji Zaplani je bilo snega tudi okoli 120 cm, manj pa ga je bilo v Logatcu in sicer 87 cm. Na vrhu Ulovke je bilo izmerjeno 140 cm snega, snežna odeja debeline kar 161 cm pa je bila izmerjena v mrazišču Globoka dolina pri Jezercu. Od uradnih meteoroloških postaj so Rovte beležile 88 cm, Logatec 90 cm, Vrhnika 75 cm, Šentjošt nad Horjulom 97 cm in Hotedršica 110 cm snega. Nekatere vremenske postaje (na primer postaja v Rovtah) so se tekom svojega dolgoletnega delovanja večkrat selile in tudi sicer se lahko nahajajo na območju s težkimi pogoji za kakovostne meritve snežne odeje.

Glavna prometna žila v naselju Ograje na Zaplani.

Snežna odeja 24. februarja je bila na vremenski postaji Zaplana najdebelejša od pričetka meritev. Presežena sta bila obilno zasnežena februarja 2004 in 1999. Leta 2004 je bila debela snežna odeja rezultat enotedenskega, leta 1999 pa zgolj dvodnevnega sneženja. Debelejša snežna odeja kot letos je bila nazadnje januarja 1987, ko je bila na meteorološki postaji Rovte s 135 cm zabeležena celo najvišja snežna odeja po letu 1961. Sredina 80. let je bila zelo snežena, saj je snežna odeja na Rovtah v kar štirih zaporednih zimah presegla en meter,  v minulem stoletju pa je bilo največ snega v znanem letu 1952 in sicer 183 cm.

Na deponijah odpadnega snega je počasi zmanjkovalo prostora.

Debela snežna odeja v teh dneh verjetno predstavlja snežni maksimum aktualne zimske sezone. Izjema so mrazišča, v katerih se snežna odeja postopno debeli kljub vmesnim odjugam, pri čemer se snežni maksimum pogosto pojavi v marcu ali celo v aprilu. Taljenje snežne odeje je lahko v mraziščih precej počasnejše kot v okolici in tako pade nov sneg na obstoječo debelo snežno podlago. Glede na snežne razmere in potek vremena v Rovtah in Logatcu je po letu 1961 v zgoraj omenjenem mrazišču Globoka dolina snežna odeja trikrat presegla višino dveh metrov. Ocenjena skupna višina snežne odeje za april 1970 znaša 260 cm, za marec 1984 in april 1996 pa 220 cm.

Ogromne količine snega v mrazišču Globoka dolina.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– opis meteoroloÅ¡ke postaje Rovte, mesečna publikacija ARSO NaÅ¡e okolje

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum