Tekom minule zime v mraziščih Zaplane ni bilo izjemno nizkih temperatur in podobno je bilo tudi v najnovejšem spomladanskem merilnem nizu, ki ga je zaznamovala predvsem debela in dolgotrajna snežna odeja v zaprtih mraziščih. Ta je bila posledica izdatnih snežnih padavin pozimi in v zgodnji pomladi ter relativno suhega aprila.

V obdobju med 13. marcem in 3. majem so bile jasne noči brez vetra redke in še te so se pojavljale v času manj mrzle zračne mase. V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura -15,5 °C izmerjena 16. marca. Na vremenski postaji Zaplana 21 m nad dnom mrazišča Dolinca se je v omenjeni noči ohladilo do -9,5 °C. Temperaturna razlika med mraziščem in okolico tako ni bila posebno velika. Temperatura se je v mrazišču globoko spustila še 28. marca sredi noči (-14,6 °C), v nadaljevanju pa so bile nočne temperature že precej višje. V merilnem obdobju se je temperatura nazadnje spustila pod ledišče 26. aprila, ko je bilo -0,8 °C. 1. maja je bila ob vzhodnem vetru v mrazišču izmerjena najvišja temperatura 27,1 °C, na zgornji meteorološki postaji Zaplana pa 25,2 °C.

Zaradi dinamičnega vremena s pogostimi padavinami, kakršno je vladalo v minulih mesecih, pa najbolj zanimivi izmerjeni podatki ne prihajajo iz Dolince, temveč iz precej globjega mrazišča Globoka dolina pri Jezercu. Po sneženi zimi in prvi tretjini pomladi je Globoko dolino še večji del aprila pokrivala meter debela snežna odeja, ki še do 5. maja zjutraj ni povsem skopnela. Sneg v Dolinci je pobralo tri tedne prej, mrazišče pod sedanjim čebelnjakom pa je bilo zasneženo do konca aprila. Dolgo v pomlad zasneženo dno Globoke doline je imelo velik vpliv na temperaturo zraka v tej kraški kotanji.

Potek temperature zraka v mrazišču Globoka dolina v primerjavi z vremensko postajo Zaplana spomladi 2013.

Kot je razvidno iz grafikona je temperatura zraka sledila temperaturi snežne odeje, ki znaša okoli 0 °C. V začetku obdobja je temperatura zraka tudi podnevi vztrajala okoli ledišča, v nadaljevanju pa se je temperatura približala ledišču le še ponoči. Vpliv snežne odeje je dobro viden 16. in 17. marca, ko se je ob otoplitvi v mrazišču hitro segrelo do 0 °C, nad to vrednostjo pa zaradi vpliva mrzlega snega temperatura ni segla. Nizka nadmorska višina mrazišča se pozna v dneh okoli 25. marca, ko je bilo mrazišče ob vetrovnem in s tem premešanem ozračju toplejše od vremenske postaje Zaplana. 18. aprila čez dan pa je bila med vremensko postajo Zaplana in mraziščem zabeležena temperaturna razlika kar 19,2 °C. Takšna temperaturna razlika na območju Zaplane še ni bila izmerjena.

Temperaturni odklon v minulem aprilu je bil glede na obdobje med letoma 1961 in 1990 na območju osrednje Slovenije  za 2 °C pozitiven. Drugi mesec letošnje meteorološke pomladi si bomo zapomnili predvsem po snežni odeji, ki se je iz marca zavlekla še v prve aprilske dni. Letos je na Zaplani v aprilu snežilo prvič po letu 2006, v preteklosti pa je bilo aprilsko sneženje precej pogostejše.

Ne glede na minulo zimo je ob toplem aprilskem vremenu bukev olistala v povsem običajnem času.

Povprečna mesečna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je znašala 9,4 °C, povprečna najnižja 4,9 °C in povprečna najvišja 14,5 °C. S povprečno temperaturo 8,0 °C je bil najhladnejši april 2008, najtoplejši je bil s temperaturo 11,8 °C april 2007. Najnižja temperatura je bila -0,9 °C (1. aprila), najvišja pa 25,7 °C (25. aprila). Prvi trije dnevi v mesecu so bili hladni dnevi z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C, v drugi polovici meseca pa so bili zabeleženi že trije topli dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C in za tisti čas so se pojavljale tudi dokaj visoke jutranje temperature. Padlo je 80,3 mm padavin, kar predstavlja polovico dolgoletnega aprilskega povprečja na meteorološki postaji Rovte. V prvih dneh aprila je padlo okoli 10 cm novega snega, na vremenski postaji je bilo skupaj še več kot 30 cm snega, ki pa je nato skopnel 9. aprila. Nekatera okoliška mrazišča je debela snežna odeja pokrivala ves mesec. Na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani so prevladovali vetrovi vzhodnih smeri, bolj pogosto kot navadno pa so pihali tudi vetrovi zahodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani aprila 2013.

Zima je bila bogata s snežnimi padavinami in čeprav je bil april pretopel mesec se je v mnogih mraziščih Zaplane snežna odeja obdržala večji del omenjenega meseca. Globoko dolino pri Jezercu pa je sneg pokrival tudi še 1. maja. Omenjenega dne je bilo v tem najnižje ležečem mrazišču na 489 m nadmorske višine še 32 cm snega. Ne gre za izjemen dogodek, saj je mrazišče sneg pokrival tudi že v maju 2004, tisto zimo pa je zanimivo padlo manj snežnih padavin kot letos. Dolgotrajna snežna odeja v mrazišču je odvisna več dejavnikov in ne zgolj od velike količine snežnih padavin, ki so sicer najpomembnejše. V lanski pomladi 2012 je snežna odeja v mrazišču skopnela že sredi marca, kar je bila posledica zelo majhne količine snežnih padavin pozimi. Letošnji sneženi zimi je sledil topel april, hladnih noči je bilo malo in snežna odeja v mrazišču je redko pomrznila.

Pogled proti dnu Globoke doline.

Snežna krpa je po povrÅ¡ini merila Å¡e okoli 100 m².

Snežne luknje okoli snegomera in drevesnih debel pa so nakazovale na še vedno konkretno debelo snežno odejo. Tla so bila povsem razmočena, veliko leskovih grmov je sneg tudi izruval.

Kontrast med snežno odejo in delno olistanim drevjem nad mraziščem je bil velik.

V mrazišču bo pomlad skoraj povsem izostala, saj bo zimi naenkrat sledilo poletje.

Zimska sezona 2012/2013 je bila glede snežnih padavin pravo nasprotje lanski sezoni, ko je snežna odeja tudi v mraziščih skopnela najkasneje v sredini marca. Kot kaže bodo letos nekatera mrazišča podobno kot v starih časih zasnežena še med prvomajskimi prazniki.

Sneg na Zaplani je skopnel že pred 10. aprilom. 15. aprila so kot ostanki zametov ponekod še ležale snežne krpe, več snega pa je bilo v senčnih in zatišnih legah. Snežna odeja je pokrivala osojni del mrazišča Dolinca, v mrazišču Globoka dolina (489 m) pri Jezercu pa je bilo izmerjeno kar 92 cm snega. Snežna odeja je bila pomrznjena in je nosila človeško težo. V teh toplih in suhih dneh se snežna odeja v mrazišču tali precej manj kot bi se v hladnejših in vlažnih dneh.

Metrska oznaka na snegomeru v Globoki dolini.

Popolno zimsko mirovanje sredi aprila 2013.

V zimski sezoni 2003/2004 je snežna odeja v Globoki dolini skopnela 3. maja, v sezoni 2005/2006 29. aprila, 2009/2010 20. aprila in v sezoni 2010/2011 5. aprila. Glede na snežne razmere in potek vremena v Rovtah in Logatcu je po letu 1961 v Globoki dolini snežna odeja trikrat presegla višino dveh metrov. Ocenjena skupna višina snežne odeje za april 1970 znaša 260 cm, za marec 1984 in april 1996 pa 220 cm. V minuli zimski sezoni je bila 24. februarja v mrazišču izmerjena 161 cm debela snežna odeja.

Podpri pobudo za uvedbo UTD, nujno strukturno reformo, o kateri politika večinoma molči!

V letu 2012 si je sledila vrsta zelo suhih mesecev, zaradi mokre jeseni leto kot celota sicer ni bilo najbolj suho doslej. Kot kaže so v prvem četrtletju letošnjega leta padavinske razmere ravno nasprotne razmeram v lanskem letu. Meseci januar, februar in marec so bili nadpovprečno namočeni, v februarju in marcu je bilo padavin vsaj še enkrat več od dolgoletnega povprečja.

Analiza izmerjenih vremenskih podatkov in primerjava četrtletij let 2012 in 2013 je zelo zanimiva. Letos je do 31. marca zjutraj padlo 583,1 mm padavin, v enakem obdobju lani samo 95,8 mm. V prvih treh mesecih letos je padlo toliko padavin kot jih je v lanskem letu do 27. avgusta. Lani je tako v prvem četrtletju padla le šestina padavin v primerjavi z istim obdobjem letos, enaka količina padavin pa je padla v 5 mesecev daljšem časovnem obdobju.

Letošnja padavinska slika je zaenkrat popolnoma drugačna od lanske.

Prvi mesec letošnje meteorološke pomladi bi se lahko kosal z marsikaterim zimskim mesecem, saj je bil na primer hladnejši od vseh treh mesecev meteorološke zime 2006/2007. Glede na obdobje med letoma 1961 in 1990 je bil temperaturni odklon na območju osrednje Slovenije za stopinjo in pol negativen. V dolgoletnem povprečju je marec v teh krajih drugi najsušnejši mesec v letu, letos pa je bil precej namočen in še vedno so bile pogoste padavine v obliki snega. Ravninske predele na Zaplani je snežna odeja neprekinjeno pokrivala ves mesec.

Povprečna mesečna temperatura zraka na Zaplani je znašala 1,5 °C, povprečna najnižja -1,5 °C, povprečna najvišja pa 5,0 °C. Letošnji marec je bil najhladnejši na vremenski postaji Zaplana po letu 2006. Pred tem je bil s povprečno temperaturo 1,9 °C najhladnejši ravno marec 2006, s povprečno temperaturo 7,5 °C pa je bil najtoplejši marec 2012. Najnižja temperatura je bila -9,5 °C (16. marca), najvišja pa 11,5 °C (21. marca). Zabeleženih je bilo 17 hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo nižjo ali enako 0 °C in trije ledeni dnevi, ko najvišja dnevna temperatura ni presegla ledišča. Ledeni dnevi v prvi polovici marca na Zaplani niso posebnost, vsekakor pa predstavljajo ekstrem trije zaporedni ledeni dnevi ob koncu meseca. V klimatologiji je ledeni dan takrat ko temperatura v obdobju od 21. ure do 21. ure naslednjega dne ne preseže ledišča. Tako lahko čez dan temperatura ne preseže ledišča, pa se kljub temu ledeni dan ne zabeleži, največkrat zaradi še vedno pozitivne temperature zvečer v dnevu pred tem. To se je zgodilo tudi v minulem mesecu, temperatura ni presegla ledišča zgolj v treh, temveč v kar štirih zaporednih dneh. 25. marca čez dan je bila temperatura še posebno nizka, saj ni presegla -5,6 °C. Padlo je 258,5 mm padavin, kar predstavlja 245 % dolgoletnega marčevskega povprečja na meteorološki postaji Rovte. Pogosto je deževalo in snežilo, 26. dne v mesecu je snežna odeja ponovno presegla 50 cm, v nekaterih mraziščih 130 cm. Pri temperaturi zraka -6 °C je padal pršič, kar se redko dogaja sredi zime, kaj šele v zadnji dekadi marca. Na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani so izrazito prevladovali vetrovi vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani marca 2013. Mesečna višina padavin je izmerjena točno, zaradi pogostih snežnih padavin pa so nekaterim dnem pripisane količine padavin le približne.

Letošnji hladnejši marec je bil deležen še toliko večje pozornosti javnosti, ker je sledil lanskemu, ponekod drugemu najtoplejšemu marcu v zgodovini meritev. Po dostopnih podatkih pa tako nizka marčevska temperatura, kot je bila zabeležena letos, v preteklosti ni bila posebej redka. V obdobju med letoma 1961 in 1990 je bil na Rovtah nad Logatcem s povprečno mesečno temperaturo -1,7 °C najhladnejši marec 1987, v 30-letnem obdobju je bila negativna povprečna temperatura zabeležena trikrat, povprečna temperatura enaka ali nižja od 1,5 °C (letošnji marec na Zaplani) pa je bila zabeležena celo desetkrat. V letu 1990 so vzporedne meritve potekale na postajah Rovte in Katarina nad Ljubljano istočasno, saj je bila prva postaja v ukinjanju, na drugi pa so se meteorološke meritve šele dobro vzpostavile. Rovte so bile v povprečju ves čas hladnejše, podobna razlika v temperaturi pa je v zadnjih letih tudi med Katarino in Zaplano. Tako je možno predvidevati, da je temperaturni niz z Rovt za obdobje med letoma 1961 in 1990 v grobem primerljiv za Spodnjo Zaplano, ki sicer leži nižje, a jo pogosteje pokriva jezero hladnega zraka.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– publikacija Klimatografija Slovenije - temperatura zraka 1961-1990

Slovenijo je iz severovzhoda preplavil mrzel polarni zrak. Ta je ob stiku s toplejšim Sredozemskim morjem povzročil nastanek ciklona, ki je prinesel sneženje večjemu delu države. Bolj kot sneg je presenetil izjemen mraz, najhladnejši zrak je dotekal v prizemni plasti ozračja do približno 2 km visoko.

V soboto, 23. marca, je bila snežna odeja na meteorološki postaji Zaplana debela še 25 cm. Razlike v snežni odeji so bile tipično spomladanske, saj so si kopna območja in območja s še vedno debelo snežno odejo izmenjevala na kratke razdalje. V nedeljo je občasno snežilo, sneženje pa je bilo nekoliko močnejše zlasti v ponedeljek čez dan. Ponedeljek je bil za zadnjo dekado marca izjemno mrzel dan, saj je bilo ob 9. uri zjutraj -6,3 °C, nato pa se je ob zmernem sneženju ogrelo samo do -5,6 °C! Do večera se je snežna odeja že odebelila na pol metra, nenavadno za ta del leta pa je, da je do vključno ponedeljka padlo 30 cm pršiča. V torek je bila v mrazišču Globoka dolina snežna odeja debela 131 cm.

Vremenske razmere, kakršne še sredi zime niso prav pogoste.

Dogodek bo ostal zabeležen predvsem po nizki dnevni temperaturi zraka in suhem snegu, ki se navadno pojavlja izključno v času globoke zime. Do vključno srede, 27. marca, so bili na Zaplani zabeleženi štirje zaporedni dnevi ko temperatura tudi čez dan ni presegla ledišča. Skupna višina snežne odeje za ta čas ni izjemna, ob koncu marca in celo v začetku aprila je bila zabeležena tudi že debelejša snežna odeja. Pred sneženjem sta kopnine pokrivala črni teloh in spomladanski žafran, tokratni vremenski dogodek pa dokazuje, da ne gre za nikakršna znanilca pomladi. Črni teloh pokuka na plan, ko ni snežne odeje, kar pa se lahko zgodi že v decembru.

Favna in flora na prisilnem počitku.

December, januar in februar so meseci meteorološke zime. Na območju osrednje Slovenije je bila letošnja meteorološka zima za stopinjo toplejša od dolgoletnega povprečja 1961-1990. S soncem je bila obsijana skromno in padavine so bile zelo pogoste, vendar je bila v nasprotju z nekaterimi deževnimi zimami v bližnji preteklosti bogata predvsem s padavinami v obliki snega. Rekordno debela snežna odeja je bila na Zaplani izmerjena v mesecu februarju.

Povprečna zimska temperatura na Zaplani je bila -0,6 °C, povprečna najnižja -2,8 °C in povprečna najvišja 1,7 °C. Najnižja izmerjena temperatura je bila -14,0 °C (13. december), najvišja pa 14,4 °C (5. januar). Izmerjena je bila absolutna najvišja temperatura za mesec januar. Bilo je zelo malo ur s Soncem in posledično je bilo tudi malo jasnih in mrzlih noči. Minula zima zato ni bila posebej ugodna za mrazišča in tudi na meteorološki postaji na Spodnji Zaplani v enajstih zimskih sezonah še vedno ni bila presežena najnižja temperatura -18,5 °C, izmerjena 1. marca 2005. Količina padavin je bila nadpovprečna, padlo je 448,5 mm padavin, kar je za četrtino več od povprečnih zimskih padavin na meteorološki postaji v Rovtah. Podpovprečno namočen je bil samo mesec december, izstopal pa je zlasti mesec februar s preko 200 mm padavin. 24. februarja popoldne je bila izmerjena 119 cm debela snežna odeja, kar je največ od pričetka meritev na vremenski postaji Zaplana. V nižjih hribovjih nad Logaškim poljem, denimo na Zaplani in v Petkovcu, je bila snežna odeja opazno debelejša kot v Logatcu. Tekom zime se je razlika povečevala in celo presegla 30 cm. V mraziščih ob zelo redkih jasnih nočeh ni bilo rekordno nizkih temperatur, zaradi pogostih snežnih padavin in neizrazitih vmesnih odjug pa je v določenih mraziščih prišlo do nastanka zelo debele snežne odeje. V mrazišču Globoka dolina pri Jezercu je snežna odeja v višino merila 161 cm. Na podatke o pričakovano zelo veliki zimski vsoti novozapadlega snega bo potrebno še počakati, saj lahko na Zaplani izdatno sneži tudi še v aprilu.

Na vremenski postaji Zaplana je minila nadpovprečno topla zima, ki pa je bila po drugi strani zelo vlažna, oblačna in bogata s snežnimi padavinami. Takšen tip zime je dober pokazatelj zmogljivosti nekaterih modernih načinov ogrevanja na obnovljive vire energije. Meteorološka zima 2005/2006 je bila sicer manj snežena, toda podobno oblačna in še precej hladnejša od minule zime.

Meteorološka zima 2012/2013 na Zaplani v primerjavi s preteklimi zimami.

Tekom letoÅ¡nje zime je na območju Zaplane beležilo temperaturo zraka največ termometrov doslej. V spodnji tabeli so zbrani statistični podatki z vremenske postaje Zaplana (reprezentativna za območje Spodnje Zaplane), Ulovke (najviÅ¡ja točka Zaplane), ter mrazišč Dolinca in Globoka dolina. Prvo mrazišče je odprtega tipa in beleži zelo nizke nočne temperature, drugo mrazišče je zaprtega tipa in beleži nizke temperature predvsem čez dan. Uporabljeni so bili tudi podatki z vremenske postaje Å entjoÅ¡t nad Horjulom, ki je predvidoma najbolj reprezentativna za Zgornjo Zaplano na nadmorski viÅ¡ini okoli 650 m. Tabela prikazuje Å¡tevilo hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najviÅ¡ja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najviÅ¡jo zimsko temperaturo (T min in T max), zimsko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno zimsko temperaturo (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 7., 14. in dvakratne vrednosti temperature ob 21. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko zimo 2012/2013.

Po obarvanosti polj v tabeli je moč hitro razločiti mrazišča od preostalih vremenskih postaj, do izraza pa pride tudi položaj posamezne vremenske postaje glede na nižje doline. Vremenska postaja Zaplana se nahaja v jezeru hladnega zraka, ki ponoči pogosto pokriva okolico Logaškega polja in ki se steka v smeri Vrhnike. Postaji Šentjošt in Ulovka ležita visoko nad dnom najbližje doline in tako se ponoči hladnejši zrak prosto odliva po pobočjih. Postaji zato beležita višje minimalne temperature, večje število hladnih in ledenih dni na Ulovki pa je v minuli zimi predvsem posledica zelo oblačnega februarja, v katerem je bila temperaturna inverzija zelo redka. V odprtem mrazišču Dolinca je pričakovano največje število dni z zelo nizkimi temperaturami, v zaprtem mrazišču Globoka dolina pa je bila v celi zimi najvišja temperatura le 3,9 °C.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

– zasebna vremenska postaja Å entjoÅ¡t nad Horjulom

Iznad Jadrana je z močnim južnim vetrom dotekal topel zrak, v notranjosti Slovenije pa je s šibkim vzhodnim vetrom vztrajala hladnejša zračna masa. Ob močnih padavinah in mejni temperaturi zraka je bila količina novozapadlega snega težko napovedljiva. Oblika padavin se je zelo spreminjala v prostoru in času. Po sneženju se je pojavil žled, ki sta mu sledila dež s snegom in pa samo dež. Ob večernem prehodu vremenske fronte so se pojavljale tudi nevihte.

V nedeljo, 17. marca, je na Zaplani ob zelo suhem ozračju snežilo pri pozitivni temperaturi zraka, naslednji dan pa se je pričakovala dežna odjuga. Morebitna manjša količina snega je bila verjetna predvsem na začetku vremenskega poslabšanja. Temperatura pa je bila dovolj nizka, da je na Zaplani snežilo vso prvo polovico dneva in tako je zapadlo več kot 25 cm mokrega snega. Nad Zaplano je v tanjši plasti iz smeri Ljubljanske kotline dotekal hladen zrak, kar pojasni nižjo temperaturo na Zaplani v primerjavi z nekoliko višjimi vremenskimi postajami v okolici. V času sneženja je bila na Zaplani temperatura vseskozi pod lediščem, nad njim pa je ves čas vztrajala na primer v Logatcu. V nadaljevanju je temperatura v višinah naraščala, vsaj na Spodnji Zaplani je bila temperatura še vedno negativna in pojavil se je žled. Zvečer je bila zaradi južnega vetra, ki ni prepihal celotnega območja istočasno, skoraj 10 °C velika razlika v temperaturi med južnim in severnim delom Notranjske okoli Logatca.