Sonce predstavlja najpomembnejši in trajen vir energije, ki pa je na zemeljskem površju močno odvisen od vremena. Na osončenosti temelji sodobna nizkoenergijska gradnja objektov (sončni pribitki skozi zastekljene površine, sončni zbiralniki, fotovoltaika). Vir podatkov o osončenosti sta na meteoroloških postajah heliograf z meritvami trajanja sončnega obsevanja in piranometer z meritvami energije sončnega sevanja.

Čeprav za območje Zaplane tovrstne meritve ne obstajajo pa lahko po drugih razpoložljivih podatkih sklepamo, da je Zaplana jeseni in pozimi skromno osončena. Poleg satelitskih meritev so v novejšem času dober vir podatkov o trenutnem vremenu tudi kamere. Kot bo razvidno iz prispevka, najbližje uradne meritve trajanja sončnega obsevanja na Lavrovcu (880 m) pri Smrečju ne morejo odražati dejanskih razmer na 8 km oddaljeni Zaplani. Vzroke za manjšo osončenost Zaplane gre iskati v njenem položaju v severnem delu Notranjske.

 

 

Z vidika pojavljanja oblakov in megle je bistven položaj Zaplane glede na Ljubljansko barje, od koder se jeseni in pozimi z vzhodnim vetrom širita megla in nizka oblačnost, ter dinarsko gorsko pregrado in Primorsko, iznad katerih se ob vlažnem jugozahodniku širi oblačnost. Ob različnih vremenskih tipih so deli Slovenije osončeni različno, obstajajo pa območja, kjer je osončenost skromna v večini primerov. V nadaljevanju so prikazane tipične vremenske situacije, v katerih je kljub prevladujočemu sončnemu vremenu na Zaplani le-tega malo.

 

1. Nizka oblačnost ob vzhodniku

Ta scenarij je pogost v zimskem času, nizka oblačnost do določene nadmorske višine pokriva celinski del Slovenije, trga pa se na dinarski gorski pregradi in zahodno od Postojne. Na Spodnji Zaplani se pojavlja predvsem nizka oblačnost, v višjih predelih pa tudi megla. Ob odsotnosti megle je z Zaplane na južnem in jugozahodnem obzorju, v smeri Primorske, viden rob oblačnosti. Na Primorskem prevladuje jasno vreme z burjo.

 

Situacija 28. februarja 2015 – Zaplano označuje modri simbol.

 

2. Megla ob vzhodniku

V prejÅ¡njem primeru je razen viÅ¡jih hribov in Primorske pod oblaki večji del Slovenije, v primeru megle z vzhodnikom pa je lahko osončenost zmanjÅ¡ana na izrazito lokalni ravni, v okolici Logatca včasih zgolj na Zaplani. Iz bližnjega Ljubljanskega barja namreč na Zaplano v nadmorski viÅ¡ini okoli 550 m doteka hladen in vlažen zrak, pojavlja se megla in dnevna temperatura zraka je opazno nižja kot v osončeni okolici. Na le nekaj kilometrov razdalje je lahko kljub podobni nadmorski viÅ¡ini meja med celodnevnim Soncem in celodnevno meglo. V megli sta Ljubljanska kotlina in del Zaplane (dopoldne navadno tudi Logatec), medtem ko se preostali del Notranjske kopa v soncu. Morebitna megla v neprevetrenih kotlinah, kakrÅ¡na je Žirovska, se navadno razkroji že dopoldne – za razliko od Spodnje Zaplane, kjer gre za stalen dotok megle iz Ljubljanske kotline. Posledice te vrste megle na zaplaninsko podnebje so se najbolj očitno pokazale v novembru 2011.

 

Situacija z dne 16. novembra 2011, Spodnjo Zaplano prekriva ozek pas megle.

 

3. Oblačnost ob jugozahodniku

V prvih dveh primerih je torej Primorska deležna obilo Sonca, večji del preostale Slovenije pa oblakov in megle. Ob vlažnem jugozahodniku se to razmerje obrne, kajti Primorsko iz jugozahoda pokrije oblačnost. Ta se pogosto razširi tudi nad Notranjsko, drugod po Sloveniji, največkrat v zahodnem delu osrednje Slovenije, pa se oblačnost trga. Iz česar izhaja, da je območje Zaplane ponovno pod oblaki, le da tokrat iz nasprotne, jugozahodne smeri.

 

Situacija z dne 21. marca 2015.

 

Sklep

Ob različnih vremenskih tipih je razporeditev oblačnosti in megle po Sloveniji različna, kot kaže pa se omenjene razporeditve oblačnosti na Zaplani pogosto prekrivajo. Že v splošnem ima območje Logatca v hladni polovici leta manj sončnih ur, še manj pa gre na Sonce računati na Zaplani. Na Spodnji Zaplani k temu največ pripomore megla z vzhodnikom (2. primer), ponekod drugod, denimo na notranjskih kraških poljih, pa jutranja radiacijska megla. Vendar slednja po dolgotrajnosti ni primerljiva z meglo na Zaplani.

Osončenost je sicer močno odvisna od prevladujočih vremenskih razmer in tako se po tem kriteriju posamezne zime lahko precej razlikujejo med seboj, pa vendar lahko skromno osončenost Spodnje Zaplane razumemo kot podnebno danost.

 

Razlika v vremenskih razmerah – slike kažejo stanje okoli poldneva, 5. oktobra 2015.

 

Viri podatkov:

• spletna kamera Bloke
• spletna kamera Postojna
• spletna kamera Žiri
• satelitske slike MODIS