Letošnja meteorološka jesen je bila v povprečju toplejša od lanske, kljub hladnejšemu oktobru, ki je bil po temperaturi zraka primerljiv celo z obdobjem med letoma 1961 in 1990. V takratnem obdobju je bilo namreč podnebje neprimerljivo hladnejše kot v današnjem času. Mesec september je bil nadpovprečno topel, v hladnejšem oktobru pa je bil vremenski razvoj pogosto takšen, da je bilo zabeleženo relativno malo dni s temperaturo pod lediščem, prav tako je jesen minila brez snežne odeje. Velika novembrska namočenost, vlažnost ozračja, posamezna hladnejša jutra in prve manjše snežne padavine so tipične razmere za ta del leta in ravno takšnih razmer smo bili letos tudi deležni.

Povprečna jesenska temperatura na Zaplani je bila 9,7 °C. Za primerjavo je bila najvišja povprečna temperatura v obdobju meritev zabeležena v jeseni 2006 (11,1 °C), najnižja pa leta 2007 (7,7 °C). Najnižja letošnja jesenska temperatura je bila izmerjena 30. novembra (-8,5 °C), najvišja 4. septembra (28,3 °C). Prva jesenska negativna temperatura pri tleh in v meteorološki hišici je bila izmerjena 6. oktobra, kar je vsaj 10 dni bolj zgodaj kot običajno. Vse skupaj je padlo 432,1 mm padavin, kar predstavlja 65 % običajnih jesenskih padavin. Padavine so se stopnjevale, toda v nobenem mesecu ni bila izmerjena večja količina padavin od povprečja. Suhemu septembru in nekoliko podpovprečno namočenemu oktobru je sledil poprečno moker november. V primerjavi z zadnjim obdobjem je bila letošnja jesen precej običajna, najbolj mokra jesen je bila v letu 2010 (826 mm), najbolj suha pa leta 2006 (208 mm). Sneženje je bilo zabeleženo štirikrat v novembru, trikrat je bilo zgolj simbolično, medtem ko je 12. novembra skromno snežno odejo pobralo že nekaj ur po sneženju.

V nadaljevanju prikazuje preglednica število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), jesensko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v jeseni 2016 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri po poletnem času). Termometer v Dolinci se nahaja v mrazišču.

Temperaturni podatki za meteorološko jesen 2016.

Temperaturna inverzija je bila skoraj povsem odsotna v oblačnem novembru, ob tem je temperatura zraka še pogosteje padala z večjo nadmorsko višino kot sicer. Podatki kažejo, da je bilo na Ulovki po večini kriterijev hladneje kot na Spodnji Zaplani. Večje je bilo število dni pod lediščem, pod njim pa je temperatura ves dan vztrajala v treh ledenih dneh. Nižje je bilo tudi jesensko in maksimalno povprečje temperature. Izjemo pa predstavlja prva jesenska negativna temperatura zraka, ki je bila na Spodnji Zaplani prvič izmerjena že 7. oktobra, na Ulovki pa šele 4. novembra, skoraj mesec dni kasneje. Ob relativno majhnem številu hladnih dni na Zaplani je pomembno opozoriti na dejstvo, da se je temperatura na tej postaji pogosto ustavila tik nad lediščem, saj je bilo kar sedemkrat izmerjeno med 0,1 in 0,5 °C. Novembrska ohladitev je bila suha in je minila brez snežne odeje, s tem pa tudi v mraziščih absolutna minimalna temperatura ni bila bistveno nižja kot na preostalih dveh merilnih mestih.

Potek temperature zraka na Spodnji Zaplani in na Ulovki v meteorološki jeseni 2016.

V merilnem obdobju med 30. oktobrom in 2. decembrom je bilo vreme jeseni primerno, prevladovalo je oblačno vreme z obilico vlage, pogoste so bile tudi padavine. V takšnih razmerah mrazišča po temperaturi zraka veliko ne odstopajo od svoje okolice, kljub temu pa je bilo v zadnjem merilnem obdobju tudi nekaj izjem.

Najnižja temperatura, -13,4 °C, je bila v mrazišču Dolinca izmerjena 30. novembra, medtem ko je bilo na vremenski postaji Zaplana -8,5 °C. V danih vremenskih razmerah – snežna odeja je bila namreč odsotna – je bil to najverjetneje največji “doseg” mrazišča. V primeru zasneženosti tal bi se lahko brez težav ohladilo pod -20 °C. Nizka temperatura zraka je bila v mrazišču Å¡e 1. decembra (-10,2 °C), 15. novembra zjutraj in zvečer (-9,3 °C oz. -8,4 °C) ter 13. novembra (-8,0 °C). Najtopleje je bilo 23. novembra, ko se je ob zahodniku temperatura v mrazišču povzpela do 15,3 °C, na vremenski postaji Zaplana pa do 14,7 °C.

V mesecu novembru so bile ponovno vzpostavljene meritve temperature zraka v sosednjem mrazišču Dvojček. Od ponovne postavitve merilnih naprav je bilo tu nekoliko topleje kot v Dolinci, najnižja temperatura pa je bila izmerjena 30. novembra in sicer -12,6 °C. Podrobnejši podatki iz mrazišč so na voljo med vremenskimi podatki z Zaplane.

Na območju osrednje Slovenije je bil november za stopinjo Celzija toplejši od povprečja v obdobju 1981-2010. Mesec je bil izdatno namočen in zaradi vlažnega jugozahodnika je bilo malo Sonca predvsem v zahodnem delu države. Od precej turobnih vremenskih razmer smo se poslovili šele z izrazito hladno fronto ob koncu meseca.

Povprečna mesečna temperatura na vremenski postaji Zaplana je bila 5,5 °C. Po letu 2006 sta temperaturno najbolj odstopala november 2006 (7,1 °C) in 2011 (1,7 °C). Letos je bila negativna temperatura izmerjena sedemkrat, 24. novembra je bila izmerjena najvišja mesečna temperatura (10,6 °C), 30. novembra pa celo druga najnižja novembrska temperatura po letu 2006 (-8,5 °C). Bilo je veliko padavinskih dni in padlo je obilnih, vendar za mesec november povprečnih 222,7 mm padavin. V tem delu Slovenije je namreč november običajno najbolj namočen mesec v letu, zaradi bližine Dinarske gorske pregrade pa je mesečna količina padavin pogosto dokaj velika. Snežilo je štirikrat, vendar ob 7. uri zjutraj nikoli ni bilo merljive snežne odeje, s tem pa tudi statistično nismo beležili dni s snegom. Takšen primer je bilo sneženje 11. novembra zvečer, ko je nekaj skromnih cm snega do jutra že skopnelo. Na mesečni ravni je prevladoval veter vzhodnih smeri, čeprav je bil tudi jugozahodnik zastopan v večji meri kot običajno.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v novembru 2016.

Na območju osrednje Slovenije je bil oktober za stopinjo Celzija hladnejši od razmer v obdobju 1981-2010. Še več, letošnje vremenske razmere v oktobru so bile običajne celo v primerjavi s hladnejšim obdobjem 1961-1990, kar se vsled vse toplejšega podnebja kaže kot svojevrsten dogodek. Nizki povprečni temperaturi zraka navkljub nismo beležili posebno mrzlih juter, kaj šele snežnih padavin.

Povprečna mesečna temperatura na vremenski postaji Zaplana je bila 8,1 °C. Po letu 2006 sta po hladnosti najbolj odstopala oktobra 2010 in 2011 (7,5 °C), po nadpovprečni temperaturi pa oktobra 2006 in 2014 (11,3 °C). Letos je bila negativna temperatura izmerjena zgolj enkrat, vendar tudi deset dni prej kot v minulih letih. 6. oktobra je bila izmerjena najnižja (-1,2 °C), 25. oktobra pa najvišja mesečna temperatura (17,3 °C). Še trikrat se je najnižja jutranja temperatura približala ledišču, vendar to ne spremeni dejstva, da je bila v oktobru že izmerjena veliko nižja temperatura in da je za običajen oktober značilno tudi več hladnih dni z nočno temperaturo pod 0 °C. Bilo je veliko padavinskih dni in padlo je 157,7 mm dežja, kar predstavlja 80 % običajne oktobrske višine padavin. Meja sneženja se ni spustila pod nadmorsko višino 1200 m, sicer pa tudi oktobrski sneg do nižje ležeče Zaplane ne bi predstavljal večje posebnosti, še posebej, če se spomnimo vsaj 20 cm debele snežne odeje v oktobru 2003, 2011 in 2012. Tekom meseca sta se na Zaplani vedno pogosteje pojavljali nizka oblačnost in megla, slednja je bila v nekaterih dopoldnevih že bolj lokalizirana na območje Spodnje Zaplane. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v oktobru 2016.

V merilnem obdobju med 13. septembrom in 30. oktobrom na področju temperaturnih razmer v mraziščih ni bilo večjih posebnosti. Če se je v tem obdobju na vremenski postaji Zaplana temperatura le enkrat spustila pod ničlo, se je to na 150 m oddaljeni in 21 m nižji lokaciji v mrazišču Dolinca zgodilo v kar 19 dneh. Skladno z letnim časom se je v mrazišču pod ledišče pogosto ohladilo že v večernih urah, v nekaterih primerih je bilo takrat zaradi kasnejših motenj celo najhladneje. Najnižja temperatura -5,4 °C je bila izmerjena 13. oktobra sredi noči in to kljub motnjam v ohlajanju zaradi jugozahodnega vetra. Na vremenski postaji Zaplana je bilo v takratni noči 0,2 °C. Nizka temperatura zraka je bila v mrazišču še 6. oktobra (-5,1 °C), 7. oktobra (-4,6 °C) in 12. oktobra (-3,9 °C). Omeniti velja še izmerjeno vrednost -2,4 °C 22. septembra. Najtopleje je bilo 13. septembra, ko se je ob vzhodniku temperatura v mrazišču povzpela do 26,2 °C, na vremenski postaji Zaplana pa do 25,5 °C. Podrobnejši podatki iz mrazišč so na voljo med vremenskimi podatki z Zaplane.

Nekoč je pod geslom „Nič nas ne sme presenetiti“ potekala akcija na področju družbene samozaščite. Pred nedavnim je pričela tudi logaška Civilna zaščita občane z možnostmi samozaščite v primeru naravnih nesreč seznanjati s serijo člankov v Logaških novicah.

In katere z vremenom povezane naravne nesreče so nas v zadnjih 30 letih na območju občine Logatec vendarle presenetile? V Društvu za raziskovanje vremena in podnebja opisujemo nekaj tovrstnih naravnih nesreč, ki so povzročile materialno škodo in se prebivalcem najbolj vtisnile v spomin. Nekatere vremenske ujme so prizadele celotno občino, druge le njen manjši del.

Tornado 23. avgusta 1986

Pozno popoldanski prehod hladne fronte je zaznamoval tornado, ki je v ozkem pasu med Hotedršico in Ljubljanskim barjem povzročil veliko gmotno škodo. Poleg ozkega in dolgega območja opustošenja govori v prid nastanka tornada več primerov bližnjih dreves, ki so bila na povsem ravnem rastišču podrta v nasprotni smeri. Pri tornadu gre namreč za vrtinčast veter, pri običajnih nevihtah pa za nevihtni veter iz iste smeri. Na divjanje tornada je nakazovala tudi velika škoda, ki jo je lahko povzročila le velika moč vetra. Za ozko območje opustošenja je bila ocenjena hitrost vetra nad 200 km/h (vir: revija UJMA, 1987).

Tornado je opustošil ozko in 34 km dolgo območje (vir: revija UJMA, 1987).

Čeprav je bila hladna fronta glede na temperaturno spremembo ob njenem prehodu izrazita, pa takih dogodkov ni bilo in tudi še danes ni mogoče predvideti. Predvidevamo lahko, da bi podoben dogodek v sedanjem času lahko terjal tudi človeške žrtve, posebno v primeru, če bi tornado podobno kot leta 1986 tako iznenada sledil sončni in topli soboti.

Kot zanimivost omenjamo morebitni tornado leto poprej na območju naselja Logatec. Dogodek je bil odkrit nedavno in sicer ob digitalizaciji starejših meteoroloških dnevnikov. Na podlagi opisa dogodka s strani opazovalke na uradni vremenski postaji Gornji Logatec je 13. junija 1985 tornado v ozkem pasu poškodoval več kot 40 hiš (vir: ARSO). Čeprav so za nastanek tornada ugodnejša ravninska področja pa nova dognanja pritrjujejo nastanku teh pojavov tudi v bolj reliefno razgibanih pokrajinah.

Žled v decembru 1996 in januarju 1997

Ob koncu decembra se je žledenje izmenjevalo z rahlim sneženjem, žled in sneg pa sta se zaradi nizkih temperatur obdržala. Do močnejšega sneženja je nato prišlo v prvih dneh januarja, 3. januarja pa je že drugič v takratni zimi žledilo. Na območjih občine Logatec, kjer ni prihajalo do izrazitih dnevnih odjug je ledeni oklep na drevju vztrajal do otoplitve po 20. januarju.

Šlo je za kombinacijo snegoloma in žledoloma, saj je bila pokrajina skoraj mesec dni odeta v pol metra debelo snežno odejo, drevje pa okovano tudi v več kot 5 cm debel žled. Do dokončnega kolapsa električnega omrežja je prišlo v začetku januarja, na 20 kV daljnovodu Logatec-Žiri je padlo kar 17 jeklenih jamborov, porušena sta bila tudi 220 in 400 kV daljnovoda na Zaplani in na Uncu (viri: spletna stran Podnebje Zaplane, Logaške novice 1997).

Padli stebri daljnovoda v Logatcu, januar 1997 (foto: Franc Bogataj, Logaške novice 1997).

Opisani žled po debelini ledenih oblog in geografskem obsegu ni primerljiv z žledom v letu 2014, je pa ta vztrajal veliko dlje časa, v času težav pri preskrbi z električno energijo je bila veliko nižja tudi temperatura zraka. V zadnjih decembrskih dneh, že ob prisotnosti žleda, se je namreč temperatura spuščala do -15 °C. Pozitivna okoliščina žleda, da v času njegovega nastanka ni posebnega mraza je sicer dejstvo, vendar pa opisani primer kaže, da se lahko mraz pojavi kasneje. Ledeni oklep vztraja dlje časa, pri čemer je oteženo ogrevanje objektov in odpravljanje posledic ujme.

Nevihta z močnim vetrom in točo 22. julija 1999

Ob dopoldanskem prehodu hladne fronte je nastala nevihta, ki sta jo spremljala večja količina toče in močan veter. Na vremenski postaji v Gornjem Logatcu je v 45 minutah padlo kar 84 litrov dežja na m².

Toča je povzročila veliko škodo na poljščinah, viharni veter pa v gozdovih. Iz Logatca, ki sodi v območje manjše pogostnosti toče, do opisanega dogodka ni bilo poročil o večji škodi zaradi padanja toče (vir: revija UJMA, 2000).

Nevihte z močnimi nalivi 2. julija 2007

Sredi dneva so močne padavine v ozkem pasu zajele Logatec in Vrhniko. V Logatcu je v dobrih treh urah padlo 110, na severnem obrobju logaÅ¡ke občine in na Vrhniki pa tudi do 180 litrov dežja na m², kar je več kot pade običajno dežja v celotnem mesecu. Nekaj kilometrov vstran je zunaj območja obilnih padavin padlo le nekaj deset litrov dežja (vir: ARSO).

Gre za enega najhujših registriranih 3-urnih nalivov v Sloveniji, ki je povzročil hudourniške poplave na Vrhniki, medtem ko na višjem kraškem obrobju večje škode ni bilo. V logaški občini je bilo zaradi strel največ okvar na telekomunikacijskem omrežju. Vzrok za obilne padavine je bilo stalno obnavljanje neviht na območju Nanosa, padavinski pas pa je več ur prehajal isto območje. Šlo je za stacionarno konvekcijo, ki je meteorološki stroki poznan pojav in katere verjetnost nastanka je mogoče delno predvideti, kar pa ne velja za samo lokacijo ozkih pasov z obilnimi padavinami.

Ozek pas z obilnimi nalivi je dlje časa vztrajal nad istim območjem (vir: radarski produkti Lisca, ARSO).

Poplave v septembru 2010

Nad Slovenijo so prevladovali vlažni jugozahodni vetrovi, dotok toplega in vlažnega zraka iznad Sredozemlja je povzročil na alpsko-dinarski gorski pregradi intenzivno izločanje padavin. Obilne padavine so bile tudi zaradi striga vetra, saj se je topla zračna masa z jugozahodnim vetrom narivala na hladnejši zrak v prizemlju, ki se je nad Slovenijo razširil s severovzhodnim vetrom. Močno jesensko deževje se je na vremenskih kartah v grobem nakazovalo več dni pred samim dogodkom.

Na vremenski postaji v Gornjem Logatcu je znaÅ¡ala 48-urna vsota padavin za 18. in 19. september kar 267 l/m². Pri Vrhniki je bil zabeležen doslej najviÅ¡ji vodostaj reke Ljubljanice, saj je voda poplavila oznako z označenim doslej najviÅ¡jim vodostajem, zabeleženim v 70. letih prejÅ¡njega stoletja. Na območju nekraÅ¡kih kamnin pri Rovtah je del regionalne ceste odnesel zemeljski plaz. V Logatcu je bilo poÅ¡kodovanih 67 objektov, poÅ¡kodovani so bili Å¡tevilni vodni objekti ter cestna in komunalna infrastruktura (viri: LogaÅ¡ke novice, 2010, ARSO, Slovenski meteoroloÅ¡ki forum).

Mrzlo obdobje v februarju 2012

Mrzel zrak iz severovzhodne Evrope je preplavil Balkanski polotok, kjer je povzročal obilno sneženje in ponekod močno burjo. Padavine so se Sloveniji večinoma izognile in v okolici Logatca je večji del mrzlega obdobja minil brez snežne odeje, kar je pripeljalo do škodljivih posledic.

Več dni se temperatura zraka ob oblačnem in vetrovnem vremenu ni dvignila nad -5 °C, v nekaj dneh celo nad -10 °C. Kopna tla so brez naravne izolacije oz. snega globoko zamrznila in na kritičnih mestih je prihajalo do težav z vodovodnim omrežjem. Tak primer so bili plitvejši deli omrežja v občasno naseljenih predelih občin Logatec in Vrhnika, kjer je ob manjšem pretoku prihajalo do zamrzovanja in posledično do prekinitev preskrbe z vodo.

Pogoste snežne padavine v januarju in februarju 2013

Zimska sezona 2012/2013 je bila zlasti na jugu države zelo bogata s snežnimi padavinami. Najdebelejša snežna odeja je bila zabeležena ob koncu februarja in še zdaleč ni presegla rekordnih vrednosti iz preteklosti, kljub temu pa je bilo marsikje izmerjenega največ snega po letu 1987.

24. februarja je bilo na vremenski postaji v Logatcu izmerjeno 90 cm, na višjem obrobju občine pa do 120 cm snega. Večjih nevšečnosti sneg ni povzročil, saj se je snežna odeja debelila postopoma in prevladoval je suh sneg. Izjemna je bila predvsem zimska vsota novozapadlega snega, ki je bila v Logatcu druga največja po letu 1961 in je dosegla vrednost 441 cm. Posledice pogostih snežnih padavin so bile vidne zlasti na cestah, kasneje pa tudi v občinskih proračunih (viri: ARSO, društveno glasilo Jugozahodnik, 2014).

Žled v februarju 2014

V izjemno topli in mokri zimi 2013/2014 so prevladovali topli in vlažni vetrovi iznad Sredozemlja. Ob koncu januarja je prišlo do sneženja in ohladitve, vendar se je že kmalu zatem ponovno vzpostavljala prvotna vremenska situacija z otoplitvijo. Tokrat je bila otoplitev le višinska, v nižjih nadmorskih višinah pa je obstala hladnejša zračna masa še iz časa sneženja nekaj dni pred tem. Pojavljati so se pričele padavine, v določeni višinski plasti ozračja je bila temperatura pozitivna, po nižinah pa negativna.

Prišlo je do večdnevnega žledenja, izpad večine infrastrukture pa je pri občanih vzbudil občutek, kot da bi se vrnili za nekaj desetletij nazaj v preteklost. Območje žledenja je bilo obsežnejše in ledene obloge so bile debelejše, vendar je ledeni objem popustil veliko prej kot ob žledu leta 1997. Pozornost, ki je bila sprva uprta v obilno sneženje na Gorenjskem, se je kmalu preusmerilo v izrazito žledenje drugod po državi, saj je to povzročalo čedalje obsežnejši in dolgotrajni električni mrk.

Prekinjeno električno napajanje Logatca na območju Zaplane (foto: Martin Gustinčič).

Verjetnost nastanka žleda je s pomočjo sodobnih meteoroloških modelov in izračunov mogoče predvideti tudi nekaj dni vnaprej, problematična pa je napoved količine padavin in s tem intenzivnost nabiranja ledenih oblog ter natančnejša lokacija in trajanje žledenja. Ob žledu se na kratke razdalje pojavljajo različne oblike padavin in že majhna sprememba temperature zraka lahko močno vpliva na sam potek tega sicer redkega, a zlasti za Notranjsko tako značilnega vremenskega pojava.

Avtor: Martin Gustinčič

*izvorno je bil članek v skrajšani obliki objavljen v zloženki Društva za raziskovanje vremena in podnebja, namenjeni obiskovalcem prireditve ob dnevu zaščite in reševanja Logatec 2016.

Spodnja razpredelnica vsebuje podatke o prvi jesenski negativni temperaturi zraka na vremenski postaji Zaplana, v meteorološki hišici 2 m nad tlemi. V letošnji jeseni je bila negativna temperatura 2 m od tal in pri tleh izmerjena na isti datum, v posameznih letih pa pri tleh zmrzuje bistveno bolj zgodaj. V okoliških mraziščih pogosto ni jasne meje med zadnjo spomladansko in prvo jesensko slano, saj se le-ta pojavlja tudi poleti.

Prva negativna jesenska temperatura – Spodnja Zaplana (566 m):

 

2016: 6. oktober (-1,2 °C)

2015: 20. oktober (-0,9 °C)

2014: 29. oktober (-1,4 °C)

2013: 26. november (-1,7 °C)

2012: 28. oktober (-0,7 °C)

2011: 7. oktober (-0,2 °C)

2010: 22. oktober (-2,2°C)

2009: 15. oktober (-3,3°C)

2008: 29. september (-0,1°C)

2007: 20. oktober (-1,3°C)

2006: 18. oktober (-1,7°C)

2005: 18. ali 19. oktober

2004: 11. november (-0,2°C)

2003: 16. ali 17.oktober

Na območju osrednje Slovenije je bil september po kriteriju povprečne temperature zraka za več kot 2 °C toplejši od običajnih razmer v obdobju 1981-2010. Takšno temperaturno odstopanje je bilo posledica suhega vremena z veliko Sonca, anticiklonalno vreme pa so spremljala tudi hladna jutra v zadnjih dneh meseca.

Povprečna mesečna temperatura na vremenski postaji Zaplana je bila 15,5 °C. Po letu 2006 sta temperaturno najbolj odstopala september 2007 (12,0 °C) in 2011 (16,5 °C). Nad 25 °C se je ogrelo v štirih dneh, prav tako se je pod 5 °C ohladilo štirikrat. 4. septembra je bila izmerjena najvišja (28,3 °C), 23. septembra pa najnižja mesečna temperatura (4,5 °C). V najhladnejših nočeh ob koncu meseca se je temperatura pri tleh že približala ledišču. Padlo je 51,7 mm dežja, kar predstavlja samo četrtino običajne septembrske višine padavin. Skromna bera padavin postavlja letošnji september ob bok najbolj suhemu septembru leta 2008, ko je padlo še nekaj litrov manj padavin. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v septembru 2016.

Meteorološko poletje 2016, gre za trimesečje od junija do avgusta, je bilo v osrednji Sloveniji za stopinjo Celzija toplejše od referenčnega obdobja med letoma 1981 in 2010. Poletno trajanje sončega obsevanja je bilo povprečno, zaradi manj izrazitih vročinskih obdobij in dežja, ki se je pojavljal vsaj tedensko, pa je minulo poletje pri marsikom lahko pustilo tudi drugačen vtis.

S povprečno temperaturo 18,3 °C je bilo letošnje poletje na vremenski postaji Zaplana četrto najtoplejše po letu 2006. Najhladnejše poletje v tem obdobju je bilo leta 2014 (17,2 °C), najtoplejše pa leta 2012 (19,4 °C). Po drugi strani v minulem poletju ni bilo izrazitejših vročinskih obdobij in temperatura zraka je zgolj šestkrat presegla 30 °C. V poletju 2012 je bilo takih dni kar 22, pogled v preteklost pa razkriva, da je bila temperatura prek 30 °C v krajih nad 500 m nadmorske višine na Notranjskem nekoč bolj izjema kot pravilo.

Brezskrbno posedanje ob številnih lepih poletnih večerih.

Višina padavin je bila za poletje povprečna in je dosegla 454,4 mm. Izstopata dva padavinska dogodka in sicer 15. junija ter 29. avgusta, ko je padlo 75 in 81 mm dežja. Padavine so bile enakomerno razporejene in na Zaplani je bilo zabeleženo le eno daljše, 9-dnevno obdobje brez dežja. Ker pa je šlo za lokalne padavine so razlike v namočenosti med kraji lahko znatne. Podobno kot v minulih poletjih se je namreč tudi letos pokazalo, da nevihte pogosteje prehajajo predalpsko hribovje in Zaplano, torej območja severno od naselja Logatec. Če ima Logatec zaradi bližine dinarske gorske pregrade letno več padavin kot Zaplana, pa so poletja praviloma bolj namočena na Zaplani, kjer je v minulem poletju padlo 29 mm več dežja.

Spodnja razpredelnica prikazuje število vročih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 30 °C), toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), poletno povprečje najnižje oziroma najvišje dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v poletju 2016 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri). Merilno mesto Dolinca se nahaja v mrazišču.

Temperaturni podatki za meteorološko poletje 2016.

Poletje je zaznamovala odsotnost izrazitejših vročinskih obdobij, na višje ležečih vremenskih postajah tudi vročih dni in celo toplih noči. Za primerjavo je bilo v poletju 2015 na Ulovki toplih noči, v katerih se temperatura ni spustila pod 20 °C, kar 13. Poletje kot celota je bilo v povprečju najhladnejše na Ulovki, le noči so bile hladnejše na Spodnji Zaplani. Obe temperaturni skrajnosti sta bili na vseh treh merilnih mestih zabeleženi na dva ista datuma, najvišja temperatura 11. julija, najnižja pa 12. avgusta. Jutro 12. avgusta je bilo za poletje, še bolj pa za mesec avgust med hladnejšimi doslej. Kot običajno je bila tudi letos poleti v mraziščih izmerjena temperatura pod lediščem, saj je bilo v Dolinci izmerjeno -0,5 °C.

Viri podatkov:

– vremenski portal ARSO-meteo.si

V mesec dni trajajočem merilnem obdobju med 14. avgustom in 13. septembrom ni bilo večjih posebnosti na področju temperaturnih razmer v mraziščih. Najnižja temperatura 3,2 °C je bila v mrazišču Dolinca izmerjena 26. avgusta. Na vremenski postaji Zaplana, na 21 m višji lokaciji je bilo v takratni noči 13,1 °C. Razlika desetih stopinj je posledica rahlega vzhodnega vetra, ki zatišnega mrazišča ni dosegel, hkrati pa je na višjem obrobju z mešanjem ozračja vzdrževal relativno višjo temperaturo zraka. Avgustovske noči so bile v mrazišču v povprečju za stopinjo ali dve hladnejše od septembrskih in z manj motnjami v zniževanju temperature, kar je mogoče pojasniti s pogostejšo meglo v septembru, ki je v drugem delu noči blažila ohlajanje ozračja. Najtopleje je bilo 15. avgusta, v mrazišču se je ogrelo do 29,3 °C in na vremenski postaji Zaplana do 29,1 °C. Podrobnejši podatki iz mrazišč so na voljo med vremenskimi podatki z Zaplane.