Zaplana je precej megleno območje, saj je v viÅ¡jih legah v času ciklonalnega tipa vremena (“slabo” vreme) pogosta pobočna megla, ob ustaljenem vremenu pa v nižjih legah radiacijska megla, ki je sicer najpogostejÅ¡i tip megle v naÅ¡em nižinskem svetu. Pobočna megla nastane ob dveh različnih tipih vremena, megla ki v teh dneh ovija Zaplano pa je posledica nizke oblačnosti nad bližnjim Ljubljanskim barjem. Vpliv te megle se kaže predvsem na krajÅ¡em trajanju Sončevega obsevanja in posledično na nižji dnevni temperaturi zraka.

Spodnja slika kaže pravzaprav tipično vremensko situacijo, v kateri se opisani tip megle pojavi. Megla se na območje Logatca razširi iz Ljubljanske kotline, običajno pa sega še po Hotenjskem podolju približno do Godoviča, na jugu pa do Planinskega polja. Neredko se dogaja, da predstavlja na območju Zaplane ločnico med sončnim in meglenim vremenom 700 m visok greben nad Jerinovim gričem, ki razmejuje Spodnjo od Zgornje Zaplane. Na podlagi slike je 801 m visoka Ulovka na Zaplani segala nad zgornjo mejo nizke oblačnosti, v spodnjem levem delu slike pa ne gre za meglo, temveč za oblake.

Megla 1. novembra 2011 ob 13. uri popoldne je na območje Logatca segala skozi t.i. Vrhniška vrata. Slika je produkt aplikacije Google Earth in je kombinirana s satelitsko sliko oblačnosti MODIS.

Zaradi omenjene megle so lahko  pozimi vremenske razmere na območju Logatca popolnoma neprimerljive s kraji v južnem delu Notranjske in na Idrijskem. Manjše doline na Idrijskem in plitva kraška polja Notranjske imajo sicer pogosto radiacijsko meglo, ki pa se navadno razkroji že v zgodnjih dopoldanskih urah. To je povsem drugače kot na logaškem, kjer gre za aktivni dotok  megle iz precej večje Ljubljanske kotline. Posledice megle se v zadnjih nekaj dneh kažejo v tem, da so na Zaplani jutranje temperature sicer nekoliko višje kot v krajih z jasno nočjo, predvsem pa so zaradi dolgotrajne megle občutno nižje dnevne temperature. Tako je znašala 1. in 2. novembra razlika v najvišji dnevni temperaturi zraka med Postojno in Zaplano (podobna nadmorska višina) kar 10 °C. Razlika ni bila dosti manjša tudi v primerjavi z višjimi kraji na južnem Notranjskem, kot so Bloke in Babno Polje.

Ker opisana vremenska situacija ni izjemna oziroma je kar tipična za jesenske in zimske mesece, bi bilo zanimivo proučiti vpliv krajšega trajanja Sonca zaradi megle v okolici Zaplane in Logatca na ogrevalno sezono, uporabnost modernih sistemov za zimsko izkoriščanje energije Sonca in splošno dojemanje ljudi. Ni zanemarljivo, da je bilo 1. in 2. novembra denimo na Blokah okoli 15 ur Sonca, na Zaplani pa praktično 0 ur. Običajno je megla še bolj omejena na območje Logatca kot pa v opisanem primeru, predvsem pa je pomembno dejstvo, da se velike razlike v vremenskih razmerah pojavljajo med sicer bližnjimi kraji.

Viri podatkov:

– vremenski portal ARSO-meteo.si

– MODIS Rapid Response Project/NASA

V zadnjih nekaj letih se redko zgodi, da bi bilo mesečno povprečje nižje od tistega pred desetletji. Tak primer je bil oktober 2011, v katerem je negativni temperaturni odklon glede na dolgoletno temperaturno povprečje za obdobje 1961-1990 znašal pol stopinje Celzija.  Za temi suhoparnimi podatki o temperaturnem povprečju pa se skriva vremensko izjemno dinamičen mesec, saj je rekordno visokim temperaturam v začetku meseca sledila močna ohladitev z zelo zgodnjim sneženjem, v drugi polovici meseca pa je snežilo še enkrat in za oktober padlo rekordno veliko snega. Za nameček se je v vmesnem obdobju zvrstilo za oktober neobičajno veliko dni s temperaturo pod lediščem.

Povprečna oktobrska temperatura na Zaplani je bila 7,5 °C in tako je bil letošnji oktober po temperaturnem povprečju identičen lanskemu oktobru. Povprečna najnižja temperatura je znašala 3,6 °C in povprečna najvišja 12,3 °C. Najnižja temperatura je bila -3,7 °C (17. oktobra), najvišja pa 22,8 °C (6. oktobra). Zabeleženih je bilo kar devet hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C, kar je največ po oktobru 2003. Kljub snežni odeji se v mraziščih temperatura ni spustila tako nizko, kot denimo v oktobru 2003 (-21 °C), vseeno pa se je ohladilo do okoli -10 °C. V drugi polovici meseca se je na Zaplani že pričel kazati vpliv bližnje zamegljene in hladnejše Ljubljanske kotline, saj so bile dnevne temperature precej nižje kot v bližnji okolici. Ravno prizemni vzhodni veter iz smeri kotline je bil vzrok, da tudi na začetku meseca ni bila zabeležena še višja temperatura od izmerjenih 22,8 °C. Padlo je 199,3 mm padavin, kar je 92 % dolgoletnega oktobrskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Šlo je za najbolj namočen oktober od pričetka meritev padavin na Zaplani leta 2006. Padavine so bile v glavnem omejene na tri dneve v mesecu, v katerih je padlo nad 50 mm dežja oziroma snega. Rekordno visokim oktobrskim temperaturam v začetku meseca je 7. oktobra sledila močna ohladitev s sneženjem, ob katerem je bilo izmerjeno 4 cm snega. Rekordnih 25 cm snega 20. oktobra pa je zaradi takrat še vedno olistanega drevja spremljal snegolom. Močnejši sunki vzhodnega vetra s hitrostjo okoli 40 km/h so bili izmerjeni ob prehodu druge izrazite hladne fronte 20. oktobra, v povprečju pa so meseca oktobra izrazito prevladovali vetrovi vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani oktobra 2011.