V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 16. septembrom in 23. oktobrom, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura zraka -9,9 °C izmerjena 17. oktobra. Na meteorološki postaji Zaplana 21 m nad mraziščem se je istega jutra ohladilo na -3,7 °C. V zadnjem merilnem obdobju se je temperatura v mrazišču izraziteje spustila še 18. oktobra (-9,2 °C), 16. oktobra sredi noči (-5,9 °C) in 15. oktobra (-5,3 °C). V mrazišču je bilo najtopleje 17. septembra ob vzhodnemu vetru, ko se je ogrelo do 25,6 °C. Na meteorološki postaji nad mraziščem je bilo tega dne hladneje s temperaturo 23,9 °C.

Kljub snežni odeji, ki je mrazišča pokrivala 8. oktobra in dneve po 20. oktobru, v njih zaradi oblačnosti ni bilo ekstremno nizkih temperatur (oktobrski rekord je denimo -20,6 °C, izmerjen 26. oktobra 2003 v Dolinci). Te torej niso bile vezane na snežno odejo, temveč na suho in jasno noč 17. oktobra, ko so prevladovali splošni severni vetrovi. V omenjeni noči zanimivo ni bilo najhladneje v mrazišču Dolinca, temveč v sosednjem mrazišču Dvojček. Ker so v obeh mraziščih (samo ponoči) potekale vzporedne meritve temperature zunaj zaščite pred Soncem in padavinami, so izmerki nekoliko drugačni od izmerkov standardnega termometra, ki že ves čas stoji v Dolinci. Po teh meritvah se je 17. oktobra v mrazišču Dolinca ohladilo do -10,3  °C, v Dvojčku pa do -10,6  °C.

Potek temperature v obeh mraziščih v noči na 17. oktober 2011.

Mrazišče Dvojček je reliefno bolj odprto od Dolince in ima s tem večji potencial za zelo nizke temperature. Ta potencial pa se redko izrazi, saj pomeni večja plitvost mrazišča večjo možnost, da veter ovira nočno ohlajanje. V Dvojčku je tudi precej viÅ¡ja temperatura tal, kar je odraz pokoÅ¡ene trave in večje osončenosti mrazišča v primerjavi z Dolinco. Zaradi viÅ¡je temperature tal mrazišče Dvojček večji del leta po povprečni in tudi po najnižji jutranji temperaturi ne more “konkurirati” Dolinci, vse pa se spremeni, ko mrazišča prekrije snežna odeja, ki učinkovito zaustavi izhajanje toplote iz tal. V takih primerih je bilo mrazišče Dvojček, vsaj v večernih urah, tudi za 3 °C hladnejÅ¡e od Dolince.

Snegolom se pojavlja zlasti ob zgodnje jesenskih in poznih spomladanskih sneženjih, ko pada pri mejni temperaturi na olistano drevje moker sneg. Iglavci so ogroženi predvsem ob obilnejših zimskih pošiljkah mokrega snega, takrat pa listavci odvržejo listje. V zadnjih nekaj letih se je na Zaplani snegolom pojavljal predvsem zgodaj jeseni in ne spomladi, kar se je sicer pogosto dogajalo v preteklosti. Drevje je tako utrpelo škodo ob sneženju oktobra 2003, medtem ko je bila ob zelo zgodnjem sneženju 7. oktobra 2011 količina snežnih padavin premajhna za pojav snegoloma.

Debelejša snežna odeja v oktobru se je v širši okolici Logatca pojavila v letih 1970, 1974, 1992 in predvsem 2003, ko je bilo na Zaplani okoli 22 cm snega. Arhivski podatki pa kažejo, da po letu 1961 v oktobru na Zaplani še ni bilo toliko snega, kot ga je padlo ob minulem sneženju. Oktobrsko sneženje, pri čemer pride do nastanka snežne odeje, se redko pojavlja. V letošnjem oktobru pa je zanimivo snežilo že kar dvakrat. Sneženje 7. oktobra je bilo izjemno zgodnje, toda k sreči le s 4 cm snega, precej bolj obilno pa je bilo sneženje 20. oktobra.

Slovenijo je dosegla hladna fronta, njen prehod pa je upočasnil nastanek ciklona nad severno Italijo. Občasnim predfrontalnim padavinam so v četrtek zjutraj sledile obilnejše padavine. Jutro je bilo še toplo s temperaturo 11 °C, okoli 11.00 ure dopoldne pa je na Zaplani že snežilo. Padavine so vztrajale do polnoči in snežna odeja se je za mesec oktober izjemno odebelila. Ta je svojo maksimalno debelino dosegla ob 21.00 in 22.00 uri zvečer, ko je na pokošeni travnati podlagi, na nadmorski višini 566 m, merila 25 cm. V petek, 21. oktobra zjutraj, je bilo snega še 20 cm.

20-centimetrska oktobrska snežna odeja v četrtek popoldne.

Moker sneg je predstavljal veliko breme za Å¡e vedno olistano drevje.

Za aktualno sneženje so bile značilne velike razlike v višini snega med sicer bližnjimi kraji. Ob 20.00 uri zvečer je bilo na Zaplani 24 cm snega, 80 m nižje na zasebni vremenski postaji Gornji Logatec ga je bilo 14 cm, v nižjem delu Petkovca pa 11 cm, vendar so se nato razlike zmanjšale, saj se je debelejša snežna odeja na Zaplani bolj sesedla. V celotnem poslabšanju vremena je bilo na vremenski postaji Zaplana izmerjeno 72 mm padavin. Moker sneg je povzročal težave pri preskrbi z električno energijo, na območju vremenske postaje Zaplana so bili še v noči po sneženju pogosti vendar krajši izpadi elektrike. Polomljenega je bilo kar nekaj drevja, ki je bilo v času sneženja še olistano.

Kasnejše višje temperature so le počasi odstirale naravne zavese.

 Sneg v poletnem ambientu.

O sneženju 20. oktobra je na voljo tudi poročilo državne meteorološke službe.

Viri podatkov:

- zasebna vremenska postaja Gornji Logatec

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Podobno se je glasil tudi naslov prispevka, objavljenega pred približno letom dni. Med prispevkoma pa obstaja pomembna razlika, saj se je prvi nanašal na zelo namočeno leto 2010, tokratni pa je posvečen zaenkrat izjemno suhemu letu 2011. V letošnjem letu se je zvrstila vrsta presuhih mesecev, hkrati pa noben mesec ni bil ekstremno namočen in tako se vse skupaj zelo pozna na letni ravni. Zelo suhi meseci so bili januar, april, avgust in september, nekoliko nadpovprečno namočena sta bila le marec in junij. Ali bo leto 2011 najbolj suho leto  v zadnjih nekaj desetletjih, bo odločala predvsem počasi iztekajoča se meteorološka jesen, ki je v dolgoletnem povprečju sicer najbolj namočena.

Kumulativa padavin na meteorološki postaji Zaplana v zadnjih šestih letih.

Dejstvo je, da je leto 2011 zaenkrat izjemno skopo s padavinami in da precej zaostaja za doslej najbolj suhim letom 2006. Omeniti je potrebno, da je bilo leto 2006 v okolici Logatca eno izmed najbolj suhih let v obdobju po letu 1961, po tem kriteriju pa ga lahko leto 2011 še preseže. Torej ni nemogoče, da bo, upoštevajoč zadnjih 50 let, skoraj rekordno namočenemu letu 2010 sledilo rekordno suho leto 2011. Zaradi lege Slovenije v bližini Sredozemlja pa ne gre izključiti tudi scenarija, po katerem bi bilo lahko leto 2011 še običajno namočeno.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

V četrtek 6. oktobra  je bila na meteorološki postaji Zaplana izmerjena najvišja oktobrska temperatura od pričetka meritev jeseni 2002. Ob jugozahodnem vetru se je ogrelo do 22,8 °C, kar je bilo za tri desetinke stopinje Celzija več od dotedanjega rekorda, zabeleženega 7. oktobra 2009. Na območju Zaplane so sicer v zadnjih nekaj oktobrskih dneh najvišje dnevne temperature opazno zaostajale za temperaturami na nekaterih drugih okoliških meteoroloških postajah. Vzrok je bil prizemni vzhodni veter iz smeri hladne Ljubljanske kotline in najvišja dnevna temperatura je bila na Zaplani tako dosežena šele zadnji dan toplega vremena ob jugozahodniku. V letošnjem letu je bilo zabeleženih že veliko pozitivnih temperaturnih rekordov in skoraj nemogoče se je zdelo, da bi lahko snežilo le dan za rekordno visokimi temperaturami.

Zaradi bližine hladne fronte se je 7. oktobra zjutraj že pooblačilo, sledilo pa je toplo dopoldne s temperaturo okoli 15 °C z občasnimi rahlimi padavinami. Precej hladnejša zračna masa, ki so jo spremljali okrepljen severni veter in močnejši nalivi, je Zaplano dosegla okoli 11.00 ure dopoldne. Z nadaljevanjem padavin se je temperatura spuščala in sredi popoldneva so se pri temperaturi 3,5 °C med dež pričele mešati prve snežinke. Sneg je nad dežjem kmalu prevladal in ob 17.00 uri so bili na Spodnji Zaplani (nadmorska višina 566 m) izmerjeni 4 cm snega. Moker sneg je upogibal še povsem olistano drevje, vendar je bilo snega za obsežnejši snegolom premalo. Zaradi olistanega drevja v gozdu sploh ni bilo snežne odeje, sicer pa se je snežna odeja obdržala do naslednjega dne. Ob snežni odeji je temperatura ponoči padla na -0,3 °C in tako je bila zabeležena prva negativna temperatura v letošnji jeseni. Izmerki elektronskega dežemera niso bili pravilni, po meritvah s klasičnim dežemerom pa je v celotnem poslabšanju padlo 51,2 mm padavin.

Jesen in zima.

Sneženje 7. oktobra je doslej najzgodnejše sneženje vsaj od pričetka meteoroloških opazovanj na Zaplani, ki sedaj potekajo že petnajsto leto. Oktobrski sneg je bil v novejšem času zabeležen v zadnji dekadi oktobra 2003, ko ga je zapadlo preko 20 cm, manj pa ga je bilo ob koncu oktobra 1997. Najzgodnejše sneženje po letu 1961 se je vsaj na območju Rovt nad Logatcem (700 m) pojavilo 17. septembra 1977.

September 2011 je bil v osrednji Sloveniji rekordno topel mesec in glede na dolgoletno temperaturno povprečje za obdobje 1961-1990 je pozitivni temperaturni odklon znašal tudi do 4 °C. Celo na meteoroloških postajah z vsaj 100-letnim merilnim nizom je minil do sedaj najtoplejši september. Visoka povprečna temperatura je bila posledica dolgotrajnega ustaljenega vremena in le ene same ohladitve. Sušnost tal se je stopnjevala in tako je bilo kljub ustaljenemu vremenu z jasnimi in mirnimi nočmi manj tudi megle, ki se je navadno tudi hitro razkrojila. Minil je še eden podpovprečno namočen mesec in na letni ravni se v tem delu Notranjske že kaže izjemen primankljaj padavin.

Povprečna septembrska temperatura na Zaplani je bila 16,5 °C in tako je bil letošnji september daleč najtoplejši od pričetka stalnih meritev temperature leta 2006. Povprečna najnižja temperatura je znašala 11,4 °C in povprečna najvišja 22,9 °C. Najnižja temperatura je bila 6,1 °C (20. septembra), najvišja pa 32,2 °C (4. septembra). Zabeleženih je bilo kar devet toplih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C, rekordno visoka pa je bila tudi absolutno najvišja septembrska temperatura. Po živosrebrnem maksimalnem termometru se je 4. septembra ogrelo celo do 32,5 °C in sploh prvič v obdobju meteoroloških meritev je temperatura presegla 30 °C še v septembru. V drugi polovici meseca se je na Zaplani že pričel kazati vpliv bližnje hladne in zamegljene Ljubljanske kotline, saj so bile temperature v dopoldanskem času nižje kot v bližnji okolici. Padlo je 92,5 mm dežja, kar je le 43 % dolgoletnega septembrskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. 12. septembra je popoldansko nevihto spremljala tudi manjša toča. Močnejši sunki vetra niso bili izmerjeni, na mesečni ravni pa je bila najbolj zastopana vzhodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani septembra 2011.