Drugo polovico novembra je zaznamoval izrazit anticiklon, ki je imel za posledico dolgotrajno obdobje megle in nizkih dnevnih temperatur. Vremenske razmere v tem obdobju temperaturnega obrata so se na Spodnji Zaplani izrazito razlikovale od razmer v bližnji okolici in med izbranimi vremenskimi postajami je bila zabeležena doslej največja temperaturna razlika. Na Spodnji Zaplani je bil november hladnejši od vseh treh osrednjih zimskih mesecev v zimi 2006/2007.

Temperaturne razlike 18. novembra

Tega dne je z vzhodnim vetrom čez Spodnjo Zaplano dotekal hladen zrak, skozi tanko plast megle pa je občasno sijalo tudi Sonce. V takih razmerah, ko je v nekaterih krajih neovirano sijalo Sonce, drugje pa je ogrevanje zavirala megla, je na manjÅ¡ih razdaljah priÅ¡lo do velike temperaturne razlike. Sredi dneva je bilo na vremenski postaji Zaplana za 10 °C hladneje kot na 2 km oddaljeni vremenski postaji v nižjem delu Petkovca. Obe lokaciji deloma ločuje vmesni greben, ki vpliva na preusmerjanje hladnih zračnih tokov iz smeri Ljubljanske kotline. Hladen zrak ima tako večji vpliv na Logatec, saj je bilo tega dne na tamkajÅ¡nji vremenski postaji za “samo” 4,5 °C topleje kot na Zaplani.

ÄŒasovni potek temperature zraka v izbranih novembrskih dneh na vremenskih postajah Zaplana in Petkovec, ki sta med seboj oddaljeni zgolj 2 km.

18. novembra je bila zabeležena največja temperaturna razlika tudi med Zaplano in uradnimi meteorološkimi postajami v Postojni (533 m), Topolu v Polhograjskem hribovju (660 m) in na Vojskem nad Idrijo (1067 m). Kljub podobni nadmorski višini je bilo med Zaplano in Postojno 15 °C razlike, v Topolu je bila najvišja dnevna temperatura 8 °C, na Vojskem pa se je v času, ko je bilo na Zaplani -2 °C, ogrelo do 10 °C.

Temperaturne razlike 19. novembra

Sodeč po meritvah temperature na Ulovki (795 m) je tega dne obstajala še posebej velika temperaturna razlika med Spodnjo in Zgornjo Zaplano. Na Ulovki se je sredi dneva ogrelo do 8,6 °C, na Spodnji Zaplani 230 m nižje pa so vladale praktično zimske razmere z najvišjo temperaturo -2,5 °C. Trenutna temperaturna razlika med merilnima mestoma je dosegla celo 12 °C. Kot je razvidno iz spodnjega grafikona, je temperatura na Ulovki padla šele z dvigom nizke oblačnosti 22. novembra popoldne.

Časovni potek temperature na Ulovki in Spodnji Zaplani. Višina nizke oblačnosti se je spreminjala.

Analiza vremenskih razmer med 14. in 26. novembrom 2011

Izbrano obdobje se ujema z dolgotrajnim obdobjem temperaturnega obrata, zaradi katerega je bilo v višinah toplo in suho vreme, v nižinah pa je vztrajal vlažen in hladen zrak. Tekom izbranega obdobja se je višina jezera hladnega zraka spreminjala. Najvišje je hladen zrak segal ob koncu obdobja, ko je presegel vrh Ulovke (801 m) in Javornika pri Črnem Vrhu nad Idrijo (1240 m).

1. Povprečna temperatura v izbranem obdobju

Zaradi izrazitega temperaturnega obrata je bila Spodnja Zaplana že na mesečni ravni hladnejša od nekaterih precej višjih krajev, to pa postane še toliko bolj očitno, če upoštevamo zgolj obdobje med 14. in 26. novembrom. V tem obdobju je bila povprečna dnevna temperatura (klimatološko povprečje) na Spodnji Zaplani za 2,5 °C nižja kot na 230 m višji Ulovki in celo za 3,4 °C nižja kot na 630 m višjem Javorniku. Še večje razlike so bile v povprečni najvišji dnevni temperaturi. Na Zaplani je bila ta celo negativna in je znašala -1 °C, na Ulovki so bili popoldnevi toplejši za 3,3 °C in na Javorniku za 4,3 °C.

2. Najvišja dnevna temperatura

Največja razlika je bila torej pri najvišji dnevni temperaturi, razlika pa ni bila odvisna le od nadmorske višine posameznih krajev. Predvsem primer Postojne in Blok na Notranjskem kaže, da je bilo najtopleje v krajih, ki sicer ležijo na podobni nadmorski višini kot Zaplana, le da je njihov položaj glede na Ljubljansko kotlino drugačen.

Najvišje dnevne temperature v obdobju med 14. in 26. novembrom 2011.

3. Å tevilo ledenih dni

V izbranem obdobju je prišlo do velike razlike v številu ledenih dni, v katerih najvišja dnevna temperatura zraka ni presegla ledišča. Na spodnjem grafikonu se dobro vidi vpliv nadmorske višine (lega nad nizko oblačnostjo) in položaja posamezne vremenske postaje (oddaljenost od kotlin z jezeri hladnega zraka) na število ledenih dni. Na Spodnji Zaplani je bilo zabeleženo največ ledenih dni, v Postojni pa kljub podobni nadmorski višini najmanj. Na Ulovki je bilo zaradi lege ob Ljubljanski kotlini kljub večji nadmorski višini več ledenih dni kot na nižjih Blokah. V Logatcu je nižje število ledenih dni posledica nekaj zadnjih dni hladnega obdobja, ko so se najnižje dnevne temperature z dvigom nizke oblačnosti preselile v nekoliko višje lege, v nižjih krajih pa so že presegale 0 °C.

Število ledenih dni v obdobju med 14. in 26. novembrom 2011. Vremenske postaje so razvrščene po nadmorski višini.

Poznavanje podnebnih značilnosti določenega območja ima velik pomen na človeka in njegove dejavnosti v prostoru. Na območjih z razgibanim reliefom so lahko razlike v vremenskih razmerah precej velike, navadno pa je na takih območjih tudi mreža meteoroloških postaj redka in tako se vremenskih posebnosti določenega območja ne zavedamo dovolj dobro. Zgornja analiza kaže, da specifične vremenske razmere niso bile tako kot bi morda pričakovali značilne za celotno območje Notranjske. V izbranem obdobju v drugi polovici novembra 2011 je Spodnja Zaplana po vremenskih razmerah izrazito odstopala od okolice. Po nizkih temperaturah, in kar je najpomembneje, po izjemno skromnem trajanju Sončevega obsevanja.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Meseci meteorološke jeseni so september, oktober in november. Jesen 2011 je bila na Zaplani v vremenskem smislu najbolj dinamična doslej. V začetku septembra in oktobra so bile izmerjene rekordno visoke temperature in ogrelo se je za september preko rekordnih 30 °C. Sledila sta dva zaporedna prehladna meseca, kar je za zadnje toplejše obdobje velika redkost. V oktobru se je sneg na Zaplani pojavil kar dvakrat, prvo sneženje je bilo izjemno zgodnje, drugo pa je bilo za oktober neobičajno obilno. Drugo polovico meseca novembra je zaznamoval izrazit anticiklon, ki je imel za posledico dolgotrajno obdobje megle in nizkih dnevnih temperatur. Rekordno suh in hladen november je bistveno vplival na vremenske statistike letošnje jeseni.

Meteorološka jesen 2011 je bila na območju osrednje Slovenije za stopinjo Celzija toplejša od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Negativni odklon je bil manjši v krajih, ki so bili v novembru nad jezerom hladnega zraka, ki sta ga spremljali megla in nizka oblačnost. Najtoplejša jesen v celotnem obdobju instrumentalnih meteoroloških meritev v Sloveniji  je bila leta 2006, jesen 2011 pa je bila njeno pravo nasprotje in tako daleč najhladnejša od pričetka meritev na Zaplani.

Povprečna temperatura je znašala 8,6 °C, povprečna maksimalna 13,2 °C in povprečna minimalna temperatura 4,8 °C. Najnižja jesenska temperatura je bila izmerjena 19. novembra (-6,8 °C), najvišja pa 4. septembra (32,2 °C). Temperatura se je enkrat dvignila nad 30 °C, pod ledišče se je spustila v 27 hladnih dneh, ledišča pa ni presegla v 11 ledenih dneh. V vseh primerih gre za rekordne vrednosti, glede na minula leta pa posebej močno izstopa veliko število ledenih dni. Na Zaplani je temperatura prvič padla pod ledišče 7. oktobra, kar je nekoliko bolj zgodaj, kot v preteklih nekaj letih, prvi hladen dan pa je bil drugače kot v minulih letih vezan na sneženje in ne na radiacijsko ohlajanje v času jasne noči. Tudi prvi ledeni dan je bil zabeležen nekoliko prej kot običajno in sicer že 16. novembra. Jesen je glede na pretekla leta manj odstopala po količini padavin, vseeno pa je bila glede na dolgoletne vrednosti izrazito suha. Vse skupaj je padlo 298,2 mm oziroma manj kot polovico običajnih jesenskih padavin in tudi v tem primeru je bistveno vlogo odigral rekordno suh mesec november, ki je bil do zdaj tudi najbolj suh mesec na meteorološki postaji Zaplana. Prvi sneg je zapadel že 7. oktobra (4 cm snega), kasnejše sneženje 20. oktobra pa je prineslo za oktober verjetno rekordno debelo snežno odejo za obdobje po letu 1961 (25 cm snega).

V novejšem času se ne zgodi ravno pogosto, da bi bil kakšen mesec hladnejši od dolgoletnega temperaturnega povprečja. Letos se je po oktobru to zgodilo tudi v novembru, v katerem je znašal negativni temperaturni odklon glede na temperaturno povprečje za obdobje 1961-1990 približno 1 °C. Vendar mesec ni bil povsod tako hladen, zaradi dolgotrajnega temperaturnega obrata je bilo hladno v krajih s pogosto meglo ali nizko oblačnostjo, rekordno toplo za november pa je bilo v visokogorju. Vremensko enoličen mesec je Zaplani prinesel rekordno število ledenih dni, ki so bili posledica dlje trajajočega obdobja megle, poleg tega pa je mesec minil skorajda brez padavin. November 2011 realno pokaže, kako mile zime so se v resnici zvrstile po letu 2006.  Tako je bil letošnji november opazno hladnejši od vseh treh zimskih mesecev zime 2006/2007, in to tako po povprečni mesečni temperaturi, kot tudi po povprečni najvišji in celo najnižji povprečni temperaturi. V novembru je bilo v zgolj dobrem tednu dni zabeleženih več dni z negativno dnevno temperaturo kot v celi omenjeni zimi skupaj.

Povprečna novembrska temperatura na Zaplani je bila 1,7 °C in tako je bil letošnji november daleč najhladnejši od pričetka stalnih meteoroloških meritev leta 2006. Povprečna najnižja temperatura je bila celo negativna in je znašala -0,6 °C, povprečna najvišja pa 4,3 °C. Najnižja temperatura je bila -6,8 °C (19. novembra), najvišja pa 16,3 °C (1. novembra). Izstopa hladno obdobje v drugi polovici meseca in takrat se je povprečna dnevna temperatura v kar nekaj dneh gibala okoli -4 °C. Zabeleženih je bilo rekordnih 11 zaporednih ledenih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C. V minulih letih sta se na Zaplani v novembru pojavila največ dva ledena dneva. Veliko je bilo tudi hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem. To se je zgodilo v 18 dneh, vendar je bilo prav toliko hladnih dni zabeleženih tudi v novembru 2007. Padlo je 6,4 mm padavin in na Zaplani po letu 2006 v enem mesecu še nikoli ni padlo tako malo padavin. Prav mesec november je na območju severnega dela Notranjske najbolj namočen mesec v letu, saj znaša novembrsko povprečje na bližnji meteorološki postaji Rovte kar 242 mm. Del od že tako pičlih padavin je padel v obliki rosenja iz megle, ivja in jutranje rose. V povprečju je bil najbolj vetroven 11. november, močnejši sunki vetra pa niso bili zabeleženi. V drugi polovici meseca je bil vetromer okovan v ivje in ni meril hitrosti vetra. V povprečju pa so meseca novembra izrazito prevladovali vetrovi vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani novembra 2011.