V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 17. avgustom in 16. septembrom, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura zraka 0,1 °C izmerjena 29. avgusta. Na meteorološki postaji Zaplana 21 m nad mraziščem se je istega jutra ohladilo na 9,3 °C. V zadnjem merilnem obdobju se je temperatura v mrazišču izraziteje spustila še 7. septembra (2,1 °C), 16. septembra (2,6 °C) in 30. avgusta sredi noči (3,7 °C). V mrazišču je bilo najtopleje 22. in 26. avgusta ob jugozahodnem vetru, ko se je ogrelo do 33,9 °C. Na meteorološki postaji nad mraziščem je bilo v obeh dneh, še posebno pa 26. avgusta s 34,7 °C, bolj vroče.

Daleč najnižje dnevne temperature so bile zabeležene v mrazišču Globoka dolina pri Jezercu, kjer prizemni temperaturni obrat (ko temperatura v določeni plasti zraka narašča z višino) zaradi hladnih tal ni kot v mrazišču Dolinca omejen le na nočni čas, temveč vztraja tudi čez dan. V nizu vročih dni s temperaturo nad 34 °C je bilo v tem mrazišču na nadmorski višini 489 m tudi za več kot 10 °C hladneje kot na zgornji meteorološki postaji Zaplana. V času najhujše vročine je bilo merilno mesto v mrazišču hladnejše tudi od precej višjih merilnih mest na Javorniku pri Črnem Vrhu in celo Blegošu. Za mrazišče Globoka dolina so značilne nizke dnevne temperature, nočne temperature pa so v primerjavi z mraziščem Dolinca precej višje.

Na območju Zaplane je bila v minulem poletju nevihtna aktivnost izrazito skromna in najmočnejša nevihta v tekočem letu je nastala šele 12. septembra. Na jugozahodu so že od poldneva nastajale posamezne plohe in nevihte. Prva je območje Zaplane obšla severno, druga pa je Zaplani prinesla naliv z manjšo točo. Na podlagi samodejne vremenske postaje je v kratkem času padlo 18,7 mm, po klasičnih meritvah pa 20 mm dežja. Naliv je spremljala toča, posamezna zrna pa so v premeru dosegala velikost 1,5 cm in tako povzročila manjše poškodbe na vrtninah. Zrna toče so bila značilno sestavljena iz več plasti ledu.

Posamezna zrna toče so presegla velikost 1 cm.

Nevihta je nastala praktično nad Zaplano in se pomaknila v smeri Vrhnike, tako da so bile razlike v izmerjeni količini padavin med okoliškimi vremenskimi postajami velike. Na Vrhniki je padlo 8 mm dežja, v Gornjem Logatcu pa padavin že ni bilo več. Ob večerni razjasnitvi so nastajale številne frontalne meglice, ki so bile omejene na območja, namočena od popoldanskih neviht. Naslednji dan so bile temperature na Zaplani in tudi na splošno v okolici Logatca občutno nižje kot drugod. Deloma je vzrok vzhodni veter, ki je dopoldne iz dvignjenega temperaturnega obrata nad Ljubljansko kotlino na Zaplano dovajal hladnejši zrak z meglo, popoldansko ogrevanje pa so zavrla namočena tla, saj se je veliko toplote Sonca porabilo bolj za izhlapevanje kot za dvig temperature. Opisani primer jasno kaže, kakšen vpliv je imela suša na potek temperature na Zaplani med avgustovskim vročinskim valom.

Večerne frontalne meglice so bile omejene na Spodnjo Zaplano in ne na Logatec (v ozadju fotografije), ki ga popoldanske nevihte niso dosegle.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

Vročinski val avgusta 2011 je bil na meteorološki postaji Zaplana najhujši od pričetka meritev leta 2002, na podlagi arhivskih meteoroloških podatkov s sosednjih meteoroloških postaj pa na tem območju po letu 1950 verjetno ni bilo tako visokih temperatur. Letošnji avgust je bil manj vroč od avgusta v izjemno vročem poletju 2003, a tokrat je bil niz izjemno vročih dni daljši in izmerjena je bila višja absolutno maksimalna temperatura zraka. Zelo visoke temperature so bile izmerjene ravno na območju Notranjske, medtem ko so bile glede na nadmorsko višino relativno nižje na Primorskem in po nižinah osrednje ter vzhodne Slovenije. Meritve temperature v hribih v bližnji okolici Zaplane so pokazale, da so bile na nekaterih merilnih mestih izjemno visoke temperature in da bi na podlagi teh izmerkov v nižinah pričakovali višje temperature od izmerjenih.

Temperatura zraka je bila v posebej izdelanih termometrskih zaklonih (zaščita pred Soncem in padavinami) 2 ali 3 m nad tlemi merjena na Zaplana-Ulovki (približna nadmorska višina merilnega mesta 795 m), Javorniku nad Črnim Vrhom pri Idriji (1200 m) in na Blegošu (1540 m). Za primerjavo je dodana še meteorološka postaja  na Spodnji Zaplani (klasična meteorološka hišica), ki se od preostalih merilnih mest edina nahaja v spodnjem, hladnejšem delu temperaturnega obrata. Časovni potek temperature ob višku vročinskega vala med 22. in 27. avgustom govori o zares visokih temperaturah, ki so se ob vročinskem valu pojavile na višjeležečih območjih Notranjske. Na Javorniku, 1200 m visoko, se je 23. avgusta ogrelo celo do 30,2 °C. Izjemnost vročinskega vala potrjuje tudi uradna meteorološka postaja Vojsko nad Idrijo (1067 m), kjer je bil s 30,5 °C izenačen temperaturni rekord iz julija 2006. Glede na tako visoke temperature v hribih bi pričakovali predvsem po nižinah jugovzhodne Slovenije višje temperature, ki pa jih je v glavnem preprečil prizemni vzhodni veter. V jugozahodnem delu Slovenije je vročino krepila tudi izrazita sušnost. Na Blegošu zaradi večje nadmorske višine pričakovano ni bilo vročih dni s temperaturo nad 30 °C, najvišja temperatura 25,7 °C pa je bila prav tako izmerjena 23. avgusta. Temperatura je bila nižja kot na podobno visokem merilnem mestu pri Domu na Komni (1520 m). Na tamkajšnjem merilnem mestu Slovenskega meteorološkega foruma je bila najvišja temperatura 27,0 °C, zaradi planote pa so nočne temperature nižje kot na Blegošu.

Časovni potek temperature tekom vročinskega vala ob koncu avgusta 2011.

V hribih je bila najvišja temperatura izmerjena 23. avgusta, ko pa je na Zaplani in tudi na Ulovki pihal prizemni vzhodni veter. Tako je bila na omenjenih dveh merilnih mestih najvišja temperatura izmerjena ob jugozahodnem vetru 26. avgusta. Zaradi kombinacije smeri vetra je bilo merilno mesto na Javorniku v glavnem precej hladnejše od Ulovke, toda absolutni maksimum je bil na Javorniku kljub 400 m razlike v nadmorski višini le malo nižji kot na Ulovki. Na Spodnji Zaplani so bili dnevni maksimumi za dobre 3 °C višji kot na Ulovki, občutno nižji pa so bili zaradi temperaturnega obrata temperaturni minimumi.

Topla noč z najnižjo nočno temperaturo nad 20 °C je bila 23. avgusta zabeležena celo na Javorniku, medtem ko je znašala na Blegošu najnižja nočna temperatura 19,6 °C. Največ toplih noči, kar šest zapored, pa je bilo pričakovano zabeleženih na Ulovki. Tam je bila 26. avgusta zjutraj temperatura 20,7 °C, na Spodnji Zaplani pa zaradi temperaturnega obrata 13,7 °C. Podobno velika jutranja temperaturna razlika se je med obema merilnima mestoma pojavljala tekom celotnega vročinskega vala. Prav zaradi nižjih temperaturnih minimumov je bila povprečna mesečna temperatura na Spodnji Zaplani le za desetinko stopinje Celzija višja kot na sicer precej višji Ulovki.

Od suše porumeneli bukovi gozdovi na Javorniku.

Viri podatkov:

– poročilo državne meteoroloÅ¡ke službe o vročinskem valu avgusta 2011

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

Med poletne mesece se v meteorologiji prišteva junij, julij in avgust. Meteorološko poletje 2011 je bilo zelo raznoliko in menjavala so se hladna, kot tudi zelo vroča obdobja. V povprečju so slednja precej prevladala nad prvimi in tako je bilo poletje 2011 na območju osrednje Slovenije za 2 °C toplejše od dolgoletnega povprečja. Na meteorološki postaji Zaplana so bili zabeleženi nekateri temperaturni in padavinski ekstremi. Po izjemno namočeni prvi tretjini junija in zmerno namočenem juliju se je v avgustu pojavila huda suša. Na meteorološki postaji je bila zabeležena doslej najtoplejša noč, druga najnižja julijska temperatura, ob koncu avgusta pa je bil zabeležen doslej najhujši vročinski val s celim nizom izjemno vročih dni in tudi doslej najvišjo izmerjeno temperaturo zraka.

Povprečna poletna temperatura je na Zaplani znašala 18,2 °C, povprečna maksimalna 24,4 °C, povprečna minimalna pa 12,9 °C. Minulo poletje je bilo tako najtoplejše od pričetka stalnih meritev temperature v letu 2006. Najhladnejši mesec je bil  junij, najtoplejši avgust. Druga polovica avgusta je bila na mnogih meteoroloških postajah celo najtoplejša doslej. Najnižja poletna temperatura je bila izmerjena 3. julija (5,6 °C), najvišja pa 26. avgusta (34,7 °C). Klasični živosrebrni termometer je izmeril celo temperaturo 35,0 °C. Temperatura je na Zaplani presegla 25 °C v 38 dneh, 30 °C pa v 13 dneh. Glede na arhivske podatke je v preteklosti veliko poletij minilo brez vročih dni, v zadnjem času pa je postalo večje število vročih dni pravilo. V nasprotju z nekaj zadnjimi poletji pa se je letos temperatura v mrazišču Dolinca večkrat spustila pod ledišče. 3. julija se je ohladilo celo na -1,1 °C, kar je najmanj v juliju od pričetka meritev leta 2004. Iste noči je bila na zgornji meteorološki postaji zabeležena druga najnižja julijska temperatura doslej, a že čez deset dni se ponoči ni ohladilo pod 20 °C in tako je bila zabeležena topla noč, prva od pričetka meritev leta 2002.

Skupaj je v poletju padlo 364,5 mm padavin, kar je 83 % dolgoletne povprečne količine poletnih padavin na bližnji meteorološki postaji Rovte. Padavine so bile razporejene neenakomerno, saj je po izjemno namočeni prvi tretjini junija, v prvih osmih dneh je padlo 120 mm dežja, sledil zmerno namočen julij in zelo sušna druga polovica avgusta. 4. avgusta je padlo 30 mm dežja, do konca meseca pa je ob rekordni vročini padlo le še 6 mm dežja. V primerjavi s severno polovico države je bila na Zaplani nevihtna aktivnost majhna in v glavnem omejena na mesec junij. Najmočnejša nevihta v minulem poletju je Zaplano z vzhoda prešla 2. junija.

Po hudem vročinskem valu v avgustu se je vročina nadaljevala tudi še v začetku septembra. Na meteorološki postaji Zaplana je bila od pričetka meritev jeseni 2002 najvišja septembrska temperatura 27,2 °C izmerjena 12. septembra 2008. V petek 2. septembra 2011 je bila ta vrednost že presežena, saj se je ogrelo do 28,9 °C. Še višje, vse do 32,2 °C in celo do 32,5 °C po živosrebrnem termometru pa je temperatura segla čez dva dni. V nedeljo 4. septembra je bil torej prejšnji septembrski rekord močno presežen. Podobno kot v avgustu je imela tudi tokrat sušnost tal velik vpliv na temperaturo zraka. Na posameznih meteoroloških postajah je bila 4. ali 3. septembra izmerjena najvišja septembrska temperatura zraka od pričetka meritev. Take postaje so bile v tem delu Slovenije Postojna, Nova vas (Bloke), Babno Polje, Ljubljana in Topol pri Medvodah.

Viri podatkov:

– poročilo državne meteoroloÅ¡ke službe o vročinskem valu in neurjih v začetku septembra 2011

Avgust 2011 je bil v osrednji Sloveniji nadpovprečno topel mesec, saj je glede na dolgoletno temperaturno povprečje za obdobje 1961-1990 pozitivni temperaturni odklon znašal skoraj 3 °C. Čeprav je mesec minil brez večje nevihtne aktivnosti je bil to na meteorološki postaji Zaplana eden od vremensko najbolj pestrih mesecev. Minil je najtoplejši mesec avgust po letu 2003, pojavila se je izrazita suša, zabeležen je bil do sedaj najhujši vročinski val z rekordno visokimi temperaturami, v mraziščih pa so bile kljub vročini zabeležene tudi negativne jutranje temperature. Po temperaturi je izstopala predvsem druga polovica avgusta, ki je bila na posameznih meteoroloških postajah, denimo v Ljubljani, najtoplejša doslej.

Povprečna avgustovska temperatura na Zaplani je bila 19,6 °C in tako je bil letošnji avgust na meteorološki postaji najtoplejši od pričetka stalnih meritev leta 2006. Bolj vroče je bilo predvidoma le še avgusta v letih 1992 in 2003. Povprečna najnižja temperatura je znašala 13,6 °C in povprečna najvišja 26,6 °C. Povprečna najvišja temperatura je bila na meteorološki postaji Zaplana višja le v juliju 2006. Upoštevajoč šibkejše Sončevo sevanje v drugi polovici avgusta pa je bila vročina ob koncu avgusta 2011 res nekaj posebnega. Zabeleženih je bilo 17 toplih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C, nad 30 °C pa se je ogrelo v osmih dneh. Po živosrebrnem maksimalnem termometru je temperatura dosegla ali presegla 34 °C v kar štirih dneh. Rekordno visoka temperatura 34,7 °C je bila izmerjena 26. avgusta, na podlagi živosrebrnega termometra pa se je ogrelo celo do 35,0 °C, kar je po pregledu podatkov iz preteklosti za območje Zaplane verjetno absolutni rekord. Najnižja temperatura je bila 6,9 °C (11. avgusta), v mrazišču Dolinca pa se je istega dne ohladilo celo na -0,1 °C, vendar je bila v tem mrazišču v preteklosti že izmerjena tudi nižja avgustovska temperatura. Padlo je 36,5 mm dežja, kar je le četrtina dolgoletnega avgustovskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Obilnim padavinam 4. avgusta je sledilo dolgotrajno sušno in vroče obdobje, ki so ga prekinjale le redke in po količini zanemarljive padavine. Močnejši sunki vetra niso bili izmerjeni, na mesečni ravni pa je bila najbolj zastopana vzhodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani avgusta 2011.

Viri podatkov:

– poročilo državne meteoroloÅ¡ke službe o vročinskem valu avgusta 2011