Nad Sredozemljem in srednjo Evropo se je ob visokem zračnem tlaku zadrževal zelo topel in suh zrak, smer vetra pri tleh se je tekom vročinskega vala spreminjala, s tem pa se je po Sloveniji premikalo tudi težišče vročine. Na Notranjskem in na območju Zaplane je vročino krepila tudi velika sušnost tal, saj je v začetku avgusta padlo bistveno manj dežja, kot v nekaterih drugih predelih države. Minuli vročinski val je bil dober primer tega, da kljub zelo visokim temperaturam v hribih po nižinah ni bilo ekstremno visokih temperatur. Jugozahodni veter je pogosto prepihal višje lege, v nižine pa ni segel, kjer je bilo lahko zato celo nekoliko hladneje. Ker se je vročinski val pojavil v drugi polovici avgusta, so bila v krajih s temperaturnim obratom zaradi daljših noči jutra sveža z obilo rose, kljub krajšim dnevom in šibkejšemu Soncu pa je bila na Zaplani izmerjena rekordno visoka temperatura zraka.

Ob postopnem razvoju dolgotrajnega vročinskega vala je bil ta del Notranjske sušnejši od krajev v severni in osrednji Sloveniji, ravno ob suši pa se lahko temperature povzpnejo najvišje. 4. avgusta je padlo 30 mm dežja, do primanjkljaja pa je prišlo 8. in 9. avgusta, ko je padlo manj kot 5 mm, v Ljubljani pa na primer že 35 mm dežja. V noči na 20. avgust je na Zaplani le prehodno rahlo deževalo, več dežja pa je padlo malo severneje in celo na Vrhniki.

V prvih dneh vročinskega vala je bilo težišče vročine zaradi šibke burje na Primorskem, na Zaplani pa je vzhodni veter blažil dnevno vročino. V nadaljevanju je vzhodni veter pihal v dopoldanskem času, popoldne pa ga je pogosto zamenjal jugozahodni veter. Ob obratu vetra se je ozračje vedno občutno ogrelo in osušilo. Jugozahodni veter velikokrat ni segel v nižine ali jih je dosegel z zamudo. Tako je prihajalo do situacij, ko je bilo na Zaplani kljub večji nadmorski višini bolj vroče, kot v nižji Vrhniki. Hladnejša zračna masa po nižinah pa je bila tudi bolj vlažna in kot taka je še bolj povečevala toplotno obremenitev.

Dnevna vročina se je stopnjevala, jutra pa so postajala vse hladnejša, pri čemer je največjo vlogo odigrala mikrolokacija posamezne meteorološke postaje. Zaradi prisotnosti temperaturnega obrata je bila na Spodnji Zaplani v vseh jutrih zabeležena močna rosa, včasih pa celo plitva radiacijska megla. Sredi vročinskega vala je jakost temperaturnega obrata dosegla svoj višek, saj je znašala jutranja temperaturna razlika med Zaplano (566 m) in postajo Šentjošt nad Horjulom (642 m) celo 8 °C. 25. avgusta je bila najnižja nočna temperatura na Zaplani 14,3 °C, v Šentjoštu pa 22,3 °C. Na Spodnji Zaplani tekom vročinskega vala ni bilo zabeleženih toplih noči z najnižjo nočno temperaturo nad 20 °C, se je pa to zagotovo zgodilo na območju Zgornje Zaplane.

Že v ponedeljek 22. avgusta je bila na Zaplani z živosrebrnim termometrom izmerjena do sedaj najvišja temperatura zraka 34,5 °C, po samodejni vremenski postaji pa se je ogrelo na 34,1 °C. Tega dne je bilo najbolj vroče na dveh sosednjih zasebnih meteoroloških postajah, v Logatcu 35,4 °C in na Petkovcu 35,2 °C. V nadaljevanju se je temperatura na Zaplani skoraj vsak dan redno približala rekordnim vrednostim, a jih zaradi različnih vzrokov, največkrat zaradi premočnega vetra, ni presegla. V torek 23. avgusta so bili verjetno najboljši pogoji za izjemno visoke temperature, kar gre sklepati iz temperaturnih podatkov nekaterih bližnjih meteoroloških postaj. Na Vojskem nad Idrijo, 1067 m visoko, se je ogrelo do 30,5 °C (izenačena doslej najvišja izmerjena temperatura), v Postojni pa do 35,1 °C (druga najvišja vrednost od pričetka meritev). Tega dne je bila Zaplana glede na nadmorsko višino ena od najhladnejših vremenskih postaj v Sloveniji, saj je vročino nepričakovano ves dan blažil vzhodni veter. Obrat v jugozahodni veter je precej zakasnil in ni imel vpliva na najvišjo dnevno temperaturo zraka, ki je znašala le 31,5 °C. Iz spodnjega grafikona je to lepo razvidno, kot tudi to, da je na primer 24. avgusta na Zaplani že zjutraj pihal jugozahodni veter, pri čemer so bile zabeležene izjemno visoke dopoldanske temperature, rekord pa kljub temu ni bil dosežen. Ob jugozahodniku se ozračje hitro ogreje in doseže svoj maksimum že malo po poldnevu, ob vzhodniku pa temperaturni maksimum nekoliko zakasni. Nazorno je viden hiter porast temperature 25. in 26. avgusta kot posledica obrata smeri vetra.

Časovni potek temperature na meteorološki postaji Zaplana v izbranih dneh tekom vročinskega vala.

Rekordno visoka temperatura je bila tako zabeležena šele v petek 26. avgusta. Po hladnem jutru z minimalno temperaturo 13,7 °C se je ob kasnejšem obratu vetra v jugozahodnik ozračje močno ogrelo in osušilo. Temperatura se je po živosrebrnem termometru dvignila na rekordnih 35,0 °C, samodejna vremenska postaja pa je izmerila rekordno nizko, samo 19 % relativno vlažnost. Glede na podatke iz preteklosti ni prav verjetno, da so bile po letu 1950 na območju Zaplane še višje temperature. Visoke temperature so se na obravnavanem območju pojavile v letih 1950, 1957 in 1983, medtem ko so bile izjemno visoke temperature v avgustu 2003 omejene na jugovzhod Slovenije. Posamezen vročinski val ne mine enako na vseh meteoroloških postajah po državi in to se je pokazalo tudi ob aktualni vročini.

Živosrebrni stolpec se je dvignil do oznake 35 °C.

Na meteorološki postaji Zaplana od pričetka meritev leta 2002 še ni bilo zabeleženega tako izrazitega vročinskega vala, ki je v kombinaciji s sušo prizadel predvsem smrekove sestoje. Te že ogroža pospešen razvoj smrekovega lubadarja. Vročinski val je bil omejen predvsem na obdobje med 18. in 27. avgustom, v katerem temperatura le v dveh dneh ni presegla 30 °C, kar štirikrat pa je dosegla vrednost vsaj 34 °C.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– poročilo državne meteoroloÅ¡ke službe o vročinskem valu avgusta 2011

– MateoroloÅ¡ki godiÅ¡njak

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 6. julijem in 17. avgustom, je bila v mrazišču Dolinca najnižja izmerjena temperatura zraka -0,1 °C. Izmerjena je bila 11. avgusta in tako je bila v letošnjem meteorološkem poletju v mrazišču zabeležena že druga negativna temperatura. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v isti noči ohladilo na 6,9 °C. V mrazišču Dolinca, kjer stalne meritve temperature potekajo od leta 2004, je bila izmerjena tudi že nižja avgustovska temperatura. 1. avgusta 2007 se je tako ohladilo do -0,8 °C.

Primerjava temperatur v mrazišču Dolinca in na Ulovki, najvišji točki Zaplane; v izbranem obdobju med 9. in 15. avgustom 2011 je bilo čez dan na Ulovki zaradi večje nadmorske višine hladneje, kot v nižjem mrazišču, ponoči pa so temperature na obeh merilnih mestih povsem neprimerljive.

V zadnjem merilnem obdobju se je temperatura v mrazišču izraziteje spustila še 10. avgusta (1,7 °C), 13. avgusta (2,9 °C), 12. avgusta sredi noči (3,0 °C) in 27. julija (4,2 °C). V mrazišču je bilo najtopleje 13. julija ob jugozahodnem vetru, ko se je ogrelo do 32,2 °C. Na meteorološki postaji nad mraziščem se je istega dne ogrelo do 32,6 °C. Daleč najnižje dnevne temperature pa so bile zabeležene v mrazišču Globoka dolina pri Jezercu, kjer prizemni temperaturni obrat zaradi hladnih tal ne vztraja samo ponoči, temveč tudi čez dan. Najvišja temperatura je znašala le skromnih 23,9 °C.

Ob pojavu tople noči 14. julija 2011 na meteorološki postaji Spodnja Zaplana je ostalo odprto vprašanje, ali so visoke nočne temperature nad 20 °C mogoče tudi na nižje ležečih meteoroloških postajah, kot sta Petkovec in Logatec. Na omenjenih dveh merilnih mestih je prizemni temperaturni obrat pogostejši in bolj razvit, kot na meteorološki postaji Zaplana. Nočne temperature so zato navadno nižje, možnosti za pojav tople noči pa so manjše. 14. julija 2011 ponoči je bilo na Zaplani prvikrat v zgodovini meritev izmerjeno 20,1 °C, na večini sosednjih meteoroloških postaj pa topla noč ni bila zabeležena. Posamezni primeri iz preteklosti, ko je bilo na Zaplani kljub večji nadmorski višini hladneje, kot recimo v Logatcu, so govorili v prid pojavu toplih noči tudi v nižjih zatišnih legah s pogostim temperaturnim obratom.

To se je potrdilo v noči na 8. avgust 2011, ko zaradi jugozahodnega vetra in pogoste oblačnosti prizemni temperaturni obrat ni nastal. V Gornjem Logatcu je bil zabeležen nočni temperaturni minimum 20,9 °C, na Petkovcu pa 20,4 °C. Na meteorološki postaji Zaplana je bilo 19,5 °C, še malo hladneje pa je bilo z okoli 19 °C na Šentjoštu nad Horjulom. Ob odsotnosti temperaturnega obrata je temperatura padala z rastočo nadmorsko višino, saj se je tudi na postaji Zaplana-Mizni Dol ponoči ohladilo pod 20 °C, hkrati pa tople noči ravno zaradi prisotnosti temperaturnega obrata ni bilo v zatišni Vrhniki in na Ljubljanskem barju. Najnižja nočna temperatura 20,4 °C je bila zabeležena v Postojni in tako je bila tokratna situacija drugačna kot 14. julija 2011, ko je bila topla noč zabeležena skorajda izključno samo na Zaplani.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– vremenski portal ARSO-meteo.si

Julij 2011 je bil v osrednji Sloveniji nadpovprečno topel mesec, saj je glede na dolgoletno julijsko povprečje za obdobje 1961-1990 pozitivni temperaturni odklon znašal 1 °C.  V primerjavi z zadnjim desetletjem je z vidika vse toplejšega podnebja temperaturni odklon seveda manjši. Mesec je bil vremensko zelo raznolik. Minil je najhladnejši julij v vsaj zadnjih šestih letih, izmerjena je bila druga absolutno najnižja julijska temperatura, ob vročinskem valu je bila zabeležena topla noč, v mraziščih pa so se temperature spustile pod ledišče. Izstopata temperaturni višek v sredini in nižek ob koncu meseca. Kot je razvidno iz grafikona so temperaturni nižki povezani s padavinskimi dnevi. V topli polovici leta padavine povzročajo ohladitve, pozimi pa navadno porast temperature.

Povprečna julijska temperatura na Zaplani je bila  18,0 °C, povprečna najnižja 12,9 °C in povprečna najvišja 24,3 °C. Julij 2011 je bil na meteorološki postaji Zaplana najhladnejši od pričetka stalnih meritev temperature leta 2006, hladnejši je bil predvidoma šele julij 2000. Zabeleženih je bilo štirinajst toplih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C, nad 30 °C pa se je ogrelo v petih dneh. Najnižja temperatura je bila 5,6 °C (3. julija), kar je druga absolutno najnižja julijska temperatura, v bližnjem mrazišču Dolinca pa se je isto noč ohladilo celo do -1,1 °C, kar je najmanj v juliju od pričetka meritev leta 2004. Hladnim dnem je sledil vročinski val, najvišja temperatura 32,6 °C je bila izmerjena 13. julija, 14. julija pa je bila na meteorološki postaji Zaplana (566 m) zabeležena topla noč z najnižjo nočno temperaturo 20,1 °C, kar se v preteklosti, vsaj po letu 2003, še ni zgodilo. Čez natanko deset dni se je temperatura sredi dneva zaradi oblačnega in deževnega vremena dvignila le do 11,9 °C. Padlo je 156,5 mm dežja, kolikor znaša tudi dolgoletna julijska povprečna višina padavin na bližnji meteorološki postaji Rovte. Velika večina padavin je bila posledica pogostih vremenskih front in višinskih jeder hladnega zraka v drugi polovici meseca. Kljub morda drugačnemu prepričanju letošnji julij še zdaleč ni bil rekordno namočen, saj je po višini padavin za približno 100 mm zaostajal za julijem v letih 2007 in 2008. Močnejši sunki vetra niso bili izmerjeni, na mesečni ravni je bila najbolj zastopana vzhodna smer vetra, pogostejši kot običajno pa je bil tudi jugozahodni veter.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani julija 2011.